Občina hranilnico kupila zaradi lokalpatriotizma
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: N. O. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 10. 2012 Stran: 8
Vipava - Upravni odbor Kmetijske zadruge Vipava je včeraj dal zeleno luč iniciativi, zbrani okoli občine Vipava, za nakup 56-odstotnega deleža v Hranilnici in posojilnici Vipava. »Banko smo rešili likvidacije, rešili smo naše kmete in obrtnike,« odločitev za nakup pojasnjuje vipavski župan Ivan Princes in priznava, da s tem poskušajo reševati tudi socialno stisko v dolini. Občina bo skupaj z občinama Ajdovščina in Renče-Vogrsko ter nekaj zasebnimi malimi delničarji za banko odštela 1,6 milijona evrov.
Kmetijska zadruga Vipava se je delež odločila prodati v primežu dolgov. Direktor Boris Baje pojasnjuje, da njihova pravna služba ponudbo in garancije še preverja, podpis pogodbe pričakuje v začetku prihodnjega tedna, kupnino pa do konca novembra. Porabili jo bodo za poplačilo dolgov. Župan Princes kljub temu še vedno ni prepričan, daje s tem zgodba končana. »Verjel bom šele, ko bo pogodba podpisana. Lani smo jim za delež ponujali celo več kot tokrat, kar 2,2 milijona evrov, pa ponudbe niso sprejeli,« je župan v dvomih o resnosti dogovorov. Pri iniciativi so ga med drugimi malimi delničarji podprle družbe Koda, ki j o vodi svetovalec ajdovskega župana Peter Velikonja, pa trgovsko podjetje Farna zasebnika Aleksandra Lemuta in podjetje Metal Design podjetnika Pavla Curka. Zavezali so se, da ne glede na vložek nihče ne more kupiti več kot 10odstotnega deleža hranilnice. »S tem želimo preprečiti zgodbe, kot se dogajajo v Novi Ljubljanski banki, kjer se je o poslovanju odločalo politično,« pojasnjuje Princes. S tem bodo zmanjšali predvsem vlogo občin, ki bodo za nakup prispevale večino sredstev.
In zakaj bi občina kupovala banko? Princes odgovarja, da so imeli pred očmi tudi socialno stisko v dolini. »Raje kakor socialno pomoč ljudem omogočamo delo. V dolini od 60 do 70 odstotkov ljudi oddaja grozdje v Agroindu, a že tri leta so brez plačila zanj. S tem, ko ohranimo Agroind, se za nekaj časa rešimo tudi socialne stiske našega prebivalstva,« meni Princes. Sicer pa sta jih pri nakupu hranilnice s 130-letno tradicijo gnala tudi lokalpatriotizem in želja po ohranitvi kmeta ter malega obrtnika.
Po podpisu pogodbe Princes že napoveduje tudi menjavo v nadzornem svetu banke, dolgoročno pa pričakuje, da bo v hranilnici svoje vloge hranila velika večina domačih podjetnikov in obrtnikov ter s tem povečevala kreditno sposobnost banke. »Naši kmetje in obrtniki bodo tako laže prišli do kreditov, vloge bodo obravnavane osebno, zavzemali se bomo, da bo banka ohranila ene najnižjih stroškov vodenja računov in poslovanja,« dodaja Princes. V konzorciju so sprejeli tudi zavezo, da si iz lastništva v prihodnjih 10 letih ne bodo delili dividend. Zaslužek bodo namenili dokapitalizaciji hranilnice, zakatero je vodstvo banke z Dušanom Grlico na čelu sedanjega največjega lastnika, Kmetijsko zadrugo Vip ava, prosilo že več let.
