Jazbečev mandat zaznamovala sanacija bank

NatisniNatisni

Medij: STA Avtorji: Jernej Šmajdek Teme: Banke Datum: Sre, 14. feb.. 2018

Ljubljana, 14. februarja (STA) - Boštjan Jazbec predčasno zapušča položaj guvernerja Banke Slovenije. Njegov mandat je zaznamovala obsežna sanacija bank, zaradi katere je bil deležen številnih kritik, postala pa je tudi predmet kriminalistične preiskave. Odhodu so verjetno botrovala tudi nesoglasja v svetu Banke Slovenije, o katerih so pisali mediji.

Jazbec je guvernersko funkcijo prevzel sredi julija 2013, potem ko je v DZ pred tem dobil zgodovinsko močno podporo 77 poslancev. Med poslanci si je prislužil veliko pohval na račun strokovnosti in izkušenj, podporo so mu odpovedali le v SD.

Četrti guverner Banke Slovenije za Francetom Arharjem, Mitjo Gasparijem in Markom Kranjcem je tako na vodilno mesto bančnega regulatorja prispel z dobro popotnico, z delom pa je začel v ključnih trenutkih izvedbe sanacije slovenskega bančnega sistema v drugi polovici leta 2013.

Prav sanacija sistema, ki je leta 2013 vse bolj tonil v izgube in se zaradi nakopičenih slabih posojil znašel v zelo težavnem položaju, je zaznamovala njegov mandat.

Le nekaj mesecev po prevzemu funkcije je tako skupaj s tedanjima premierko Alenko Bratušek in finančnim ministrom Urošem Čuferjem bdel nad obsežnimi izrednimi ukrepi za banke, ki so vsebovali dokapitalizacijo NLB, Nove KBM, Abanke, Probanke in Factor banke za okoli 3,5 milijarde evrov ter prenos za okoli štiri milijarde evrov bruto slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank. Obenem je proces vseboval tudi izbris delnic in obveznic teh bank v skupni nominalni vrednosti skoraj milijarde evrov.

Banka Slovenije je izredne ukrepe odobrila po izvedenih pregledih kakovosti aktive in stresnih testih, ki so jih izvedle tuje svetovalne družbe, in na podlagi zakonskih sprememb, ki jih je za izvedbo sanacije ob sodelovanju upnikov in lastnikov pri izgubah sprejel DZ.

Celoten proces je bil neke vrste test za nova pravila reševanja bank, ki so začela na ravni EU veljati pozneje in je potekal v tesni koordinaciji z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo.

Prav ta izbris kvalificiranih obveznosti bank po t. i. načelu bail in je bil najverjetneje ključen povod za številne kritike in pritiske na Banko Slovenije in njenega guvernerja, na primer glede previsoke zahtevane dokapitalizacije, neustrezne metodologije pregleda aktive in spornosti postopkov za izbris podrejenih obveznic in delnic. Ob del premoženja so bili številni mali delničarji in imetniki podrejenih obveznic, med slednjimi so bili tudi nekateri vplivni gospodarstveniki in poučeni vlagatelji.

Ti medijski in politični pritiski so se skozi leta periodično stopnjevali, premier pa se je moral zagovarjati pred novinarji in večkrat tudi v DZ. V svojih nastopih je vedno branil izvedeno sanacijo, ki je bila po njegovi oceni glede na razsežnost problemov najcenejša rešitev za državo, njeno ustreznost pa so po njegovih besedah potrdili tudi poznejši vseevropski obremenitveni testi. Pripisal ji je tudi zasluge za trenutno dobro poslovanje bank in ohranitev zaupanja vlagateljev v bančni sistem.

"Davkoplačevalci smo plačali manj, kot bi brez upoštevanja novega pravila o delitvi bremen pri reševanju bank, in noben depozitar v slovenskih bankah ni izgubil niti evra. Še več: danes, pet let po sanaciji, gospodinjstva v slovenskih bankah hranijo več kot 17 milijard evrov denarja, kar je rekordna vrednost in izraz zaupanja," je dejal prav danes na konferenci o dokončanju bančne unije v Ljubljani.

Skladnost zakonske podlage za sanacijo bank z ustavo je na podlagi več zahtev preverjalo tudi ustavno sodišče. To ni ugotovilo neskladnosti samega izbrisa kvalificiranih obveznosti z ustavo, temveč je problematiziralo raven pravnega varstva imetnikov teh obveznosti. Vladi in DZ je zato naložilo sprejem zakonskih rešitev, ki bodo omogočile učinkovito pravno varstvo.

Se je pa Banka Slovenije zaradi sanacije znašla tudi v kriminalistični preiskavi. Kriminalisti so sedež Banke Slovenije obiskali julija 2016, njihova zaplemba računalnikov nekaterih članov sveta Banke Slovenije, vključno z Jazbečevim, pa je razhudila guvernerja. Ta je o tem obvestil predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija, ki je tedaj pri slovenskem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi nezakonite zaplembe informacij ECB.

To so sicer slovenski organi zanikali, a Evropska komisija se je lani vseeno odločila Sloveniji poslati prvi opomin v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje v povezavi z zaplembo informacij ECB v okviru omenjene preiskave. Vlada tudi po opominu sicer vztraja, da Slovenija prava EU ni kršila, zadevo pa na zahtevo ECB in Banke Slovenije preverja tudi ustavno sodišče.

Je bil pa Jazbec zelo oster do delovanja kriminalistov v nastopu v DZ takoj po preiskavah. "Po preiskavah se mi zdi, da je tarča Banka Slovenije, in ne banke, v katerih je nastala izguba. Verjetno bom kot guverner predlagal, da nehamo sodelovati s policijo, ker se očitno ne razumemo," je bil oster. Komentiral je tudi, da je očitno nekaterim uspelo, da zdaj celo pristojne inštitucije menijo, da "je bilo s slovenskimi bankami v letu 2013 vse v redu in da je bančna luknja zgolj plod domišljije Banke Slovenije in mednarodnih inštitucij".

Jazbecu so sicer v nekaterih medijih očitali, da Slovenije ni "tožaril" zgolj pri ECB, ampak je zaradi postopkov kriminalistov in zakonskih sprememb, ki bi računskemu sodišču omogočile revizijo tudi vsebinskih odločitev Banke Slovenije, a jih je za zdaj začasno zadržalo ustavno sodišče, posredoval tudi pri Mednarodnem denarnem skladu.

Poleg pritiskov v medijih in delu politike pa so verjetno njegovemu predhodnemu odhodu botrovala tudi različna nesoglasja med ostalimi člani sveta Banke Slovenije, ki je bil v času njegovega mandata prenovljen. Ta naj bi bila tako velika, da naj bi hromila delovanje sveta.

Jazbec se je ob koncu mandata povsem zaprl pred javnostjo, neuradne informacije o njegovem odhodu v Enotni odbor za reševanje bank pa je že pred časom objavil časnik Delo, a vse do danes uradne potrditve ni bilo. Pred slovensko politiko bo torej v volilnem letu pomembna naloga imenovanja novega guvernerja.

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.