Cinkarna Celje: Mali delničar predlaga, da se celoten dobiček nameni za dividende
NatisniMedij: Dnevnik Avtorji: Sebastjan Morozov Teme: mali delničarji Datum: Ponedeljek, 1. junij 2020 Stran: 5
Predlog vodstva in nadzornega sveta, da Cinkarna Celje v času koronavirusa in negotovosti dve tretjini lanskega bilančnega dobička nameni za izplačilo dividend, za nekatere ni dovolj. Zato je mali delničar celjske družbe predlagal, da se za dividende nameni celoten dobiček.
Zaradi koronavirusa so se številne družbe odločile, da lanskoletnih bilančnih dobičkov ne bodo namenile za izplačilo dividend oziroma da jih bodo izplačali v manjšem obsegu kot sicer. S takšnimi odločitvami so nezadovoljni številni mali delničarji, ki prek stanovskih organizacij ali pa vsak zase po sklicih skupščine vlagajo nasprotne predloge, na podlagi katerih bodo delničarji odločali, da se del, v nekaterih primerih pa celoten bilančni dobiček nameni za dividende. Enega od takšnih predlogov je podal mali delničar Cinkarne Celje.
Uprava in nadzorni svet Cinkarne Celje sta v sklicu skupščine, ki bo sredi junija, predlagala, da se od bilančnega dobička v višini 15,85 milijona evrov za izplačilo dividend nameni 10,5 milijona evrov oziroma 13,2 evra za delnico. Takšen predlog sta utemeljila s tem, da predlagana delitev bilančnega dobička ustrezno odraža poslovno uspešnost družbe, zagotavlja primerno dividendno donosnost in s tem izpolnjuje interese in pričakovanja lastnikov skladno s trenutnimi negotovimi makroekonomskimi razmerami, na katere vpliva tudi koronavirus. Cinkarna Celje je sicer skoraj celoten predlanski bilančni dobiček v višini 22,84 milijona evrov lani namenila za dividende. Takrat je dividenda znašala 28,27 evra na delnico.
Toda predlagana višina dividende ni pogodu malemu delničarju Igorju Kohnetu. Ta je v nasprotnem predlogu predlagal, da se za dividende nameni celoten bilančni dobiček, torej v višini 15,85 milijona evrov. Takšen predlog je Igor Kohne med drugim utemeljil s tem, da izplačilo celotnega dobička v ničemer ne bi ogrozilo poslovanja družbe. Mimogrede, kot eden od delničarjev Pivovarne Laško Union, ki jo je pred petimi leti prevzel Heineken, je s prodajo delnic Kohne takrat iztržil okoli 1,15 milijona evrov.
Ali bo predlog Kohneta podprt, bo odvisno od volje države, ki prek povezanih organizacij – Modre zavarovalnice, Slovenskega državnega holdinga (SDH) in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) – obvladuje okoli 45 odstotkov delnic Cinkarne Celje. Zadnjih treh letnih skupščin so se namreč udeležili delničarji, ki obvladujejo dobrih 60 odstotkov glasovalnih pravic družbe. Upoštevaje takšno udeležbo lahko sklepamo, da bodo državne organizacije imele zadnjo besedo o tem, koliko dividend bo Cinkarna Celje izplačala.
Rast prodaje
V prvem četrtletju letošnjega leta so se prihodki od prodaje Cinkarne Celje v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta povečali za pet odstotkov, na 47,8 milijona evrov, kar je bilo več od načrtov. Ob tem se je vrednost izvoza povečala za šest odstotkov, na dobrih 43 milijonov evrov. Čisti dobiček je v prvi četrtini leta znašal 6,89 milijona evrov, kar je bilo 12 odstotkov manj kot v prvem kvartalu lani, a precej več od načrtovanega v višini 3,52 milijona evrov.
Rast prodaje so v Cinkarni Celje utemeljili z odsotnostjo kitajskih proizvajalcev na evropskem trgu v začetku leta, zato se je povečalo povpraševanje po ključnem proizvodu, pigmentu titanovega dioksida. Toda zaradi poglabljanja epidemije in splošne panike v Evropi proti koncu marca so zaloge pigmenta pri kupcih začele naraščati, razmere, predvsem zaradi občutnega padca naročil iz Italije, Španije, Francije in Turčije, pa so se začele slabšati. Usihanje gospodarske aktivnosti ter posledična omejenost oskrbovalne verige v naslednjih četrtletjih ostajata neznanki, vendar je po navedbah Cinkarne Celje poslovni načrt za letošnje leto še vedno izvedljiv.
Po načrtu naj bi Cinkarna Celje letos ustvarila 174,2 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je odstotek več od dosežene prodaje lani. Čisti dobiček naj bi znašal 14,1 milijona evrov oziroma 35 odstotkov manj od lanskoletnega. Skladno z naložbenim načrtom, ki zajema dokončanje projekta modernizacije, stabilizacije in povečanja intenzivnosti proizvodnje pigmenta titanovega dioksida, so predvidena vlaganja v osnovna sredstva v višini 19,9 milijona evrov, kar je dve tretjini več kot lani. Investicijski načrt vlaganj ne vključuje porabe dveh milijonov okoljskih rezervacij, usmerjenih v vzdrževalna dela na lokacijah Bukovžlak in Za Travnik ter sanacijska del na odlagališču nenevarnih odpadkov.
Kadrovske rošade
Namesto Tomaža Benčine je nadzorni svet Cinkarne Celje pred dnevi za novega predsednika uprave začasno, do imenovanja predsednika uprave s polnim mandatom oziroma največ za eno leto, imenoval Aleša Skoka. Ta je doslej predsedoval nadzornemu svete celjske družbe, v preteklosti pa je bil med drugim vrsto let član Heliosove uprave. Skok bo vodenje Cinkarne Celje prevzel na začetku julija. Tričlanski upravi, ki jo poleg Benčine sestavljata še Nikolaja Podgoršek Selič, odgovorna za področje tehnologije, in Jurij Vengust odgovoren za področje financ, računovodstva in informatike, se namreč konec junija izteče mandat. Benčina, ki je vodenje Cinkarne Celje prevzel leta 2005, je sicer nadzornikom proti koncu preteklega leta sporočil, da ga vnovični mandat predsednika uprave ne zanima. Namesto Skoka je vodenje nadzornega sveta Cinkarne Celje prevzel Mario Gobbo, ki ima skoraj 40-letne izkušnje iz bančništva, v dosedanji karieri pa je deloval v industriji barv, nafte, zdravstvu in finih kemikalijah. Gobbo se je nadzornemu svetu pridružil konec lanskega leta.
