Mediji o malih delničarjih

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014, sprejet v času vlade Marjana Šarca.

Z zakonom so Banki Slovenije naložili plačilo odškodnin zaradi sanacije bank. Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev.

Preložitev na prihodnje vlade?

Kot za portal Spletni časopis piše Peter Jančič, “je z zakonom leva sredinska koalicija na nenavaden način popravljala krivico lastnikom okoli milijarde evrov vrednih delnic in obveznic bank, ki jim je to premoženje v času sanacije bank vlada Alenke Bratušek zaplenila brez vsake odškodnine in možnosti sodne zaščite. Po sodbi ustavnega sodišča bi zaščito na sodiščih oškodovanim in odškodnine morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja. A je tista vlada problem “milijardnega izbrisa” ignorirala.

Ker pa bi državo lahko doletele sankcije z evropske ravni, se je odzvala Šarčeva vlada, a na način, za katerega je bilo jasno, da je namen uzakoniti tako nesmiselne rešitve, da bi zanesljivo padle na ustavnem sodišču. Namen vlade Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitev ustave in poravnati krivico izbrisanim, cilj je bil le preložiti plačilo odškodnin na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine zaradi napačne sanacije bank so tako naložili Banki Slovenije.” 

Pričakovana odločitev

Odškodninski odgovornosti sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka ostro nasprotovali in takoj napovedali spore proti temu pred ustavnim sodiščem in na ravni EU. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določila zakona v neskladju z načelom finančne neodvisnosti centralne banke, in da kršijo prepoved denarnega financiranja. “Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,” je v sodbi zapisalo ustavno sodišče. 

Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropsko sodišče na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala Banka Slovenije iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank. 

Predlog Društva Malih Delničarjev Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) sedaj predlaga izvensodno poravnavo, saj izbrisani delničarji in obvezničarji bank nimajo pravnega sredstva. V sporočilu za javnost so zapisali: “Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice.

To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.” 

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS so nam dodatno pojasnili, da predlagajo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 5 EUR in 27 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagali bi tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagajo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR to izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa izdajo 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen rabijo letno z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

Medij: MMC RTV  Avtorji: G. C., M. Z. Teme:  mali delničarji, obvezničarji, izbris v slovenskih bankah Datum: Torek, 07. marec 2023 Vir: TUKAJ 

Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost plačevanja odškodnine Banke Slovenije

Ustavno sodišče je v postopku, začetem na zahtevo Banke Slovenije, razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Ustavno sodišče se je na seji 16. februarja odločilo za razveljavitev celotnega zakona, s katerim se je želelo zagotoviti pravno varstvo imetnikom podrejenega dolga in s katerim je DZ želel izpolniti odločbo ustavnega sodišča iz jeseni 2016. Zakon je začel veljati decembra 2019, njegovo izvajanje pa je ustavno sodišče zadržalo marca 2020.

Kot so sporočili z ustavnega sodišča, niso presojali ustavnosti vseh določb zakona oz. se je izkazalo, da vse presojane določbe niso protiustavne. "Štelo pa je, da bi drugačna odločitev povzročila razcep ekonomske in pravne odgovornosti za odškodnine nekdanjim imetnikom na dva ločena subjekta, za kar ni mogoče kar domnevati, da ustreza namenu zakonodajalca," so zapisali.

Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je izpodbijani 40. člen, ki govori o izplačilu pavšalnega nadomestila in odškodnine Banke Slovenije, v neskladju z ustavnim načelom samostojnosti oz. neodvisnosti centralne banke, ki ga je ustavno sodišče razložilo v skladu z razlago tega pojma v pravu EU-ja. Na podlagi razveljavitve tega člena je sodišče razveljavilo še druge, saj je to določbo štelo za vsebinsko jedro zakona, ki osmišlja vse druge določbe.

"Izpodbijani 40. člen je na ustavno nesprejemljiv način posegal v splošne rezerve centralne banke oz. ji preprečeval njihovo samostojno oblikovanje, to pa v zvezi z naložitvijo odškodninske odgovornosti za opravljanje funkcije, ki ne spada med temeljne funkcije centralne banke. To je Banko Slovenije potencialno izpostavilo političnim pritiskom v zvezi z zagotovitvijo sredstev, potrebnih za njeno učinkovito delo," so ocenili na ustavnem sodišču.

Členi, ki opredeljujejo izplačila pavšalnih nadomestil, so v neskladju s prepovedjo denarnega financiranja, ki je del načela samostojnosti oz. neodvisnosti centralna banke iz ustave. Kot so povzeli, je zakonodajalec uvedel obveznost plačila, ki izhaja neposredno iz njegovih političnih odločitev, in ne iz načina, kako je Banka Slovenije opravljala svoje naloge. "Pavšalno nadomestilo je po svojem bistvu socialni korektiv oz. instrument socialne politike države, ki se ne sme financirati iz sredstev centralne banke," so poudarili.

Banka Slovenije medtem ni izkazala, da 10. člen, ki govori o javni objavi dokumentov, posega v s pravom EU-ja skladno razloženo ustavno pravico do poslovne skrivnosti, opredeljene v ustavi. Tudi členi, ki govorijo o virtualni podatkovni sobi, ne posegajo v ustavno pravico do varstva poslovne skrivnosti. Ta varuje informacije oziroma podatke poslovne narave, ki so po vsebini taki, da obstaja verjetnost, da bi njihova prosta dostopnost ali dostopnost poslovnemu tekmecu nekemu poslovnemu subjektu povzročila občutno škodo. Tega, upoštevaje predvsem močno časovno oddaljenost obdobja izbrisa kvalificiranih obveznosti, predlagateljica ni izkazala, so dodali na ustavnem sodišču.

Ustavni sodniki so odločbo za razveljavitev zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah sprejeli s sedmimi glasovi. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju izločen, sodnik Matej Accetto, ki ustavnemu sodišču predseduje, pa je bil proti. Kot je zapisal v odklonilnem ločenem mnenju, je nasprotoval odločitvi, da se zaradi neustavnosti 40. člena razveljavi celoten zakon.

Protipravna praznina ostaja

Kot so opozorili na ustavnem sodišču, po tej odločitvi obstaja v pravnem redu protiustavna pravna praznina, ki jo mora zakonodajalec v najkrajšem mogočem roku zapolniti. "Protiustavno stanje traja že nesprejemljivo dolgo," so zapisali in dodali, da je treba nekdanjim imetnikom v najkrajšem mogočem roku dati na voljo učinkovito sodno varstvo, na kar je državo opozorilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice.

"Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo," je ustavno sodišče še navedlo v danes javno objavljeni odločbi.

Z ministrstva za finance so sporočili, da bodo razveljavitev zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah preučili in na tej podlagi prednostno pristopili k pripravi novega zakona. "Že v času odločanja o ustavnosti zakona smo pristopili k dodelavi procesnih rešitev, ki bodo omogočile učinkovit postopek sodnega varstva," so zapisali. "Za sam postopek sodnega varstva ocenjujemo kot pomembno, da je ustavno sodišče pripoznalo ustavno skladnost določb 10. člena, ki omogočajo razkritje podatkov, pomembnih za učinkovito sodno varstvo, zlasti informacij v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive," so sporočili z ministrstva.

Banka Slovenije: Predlog zakonske rešitve bo znan v prihodnjih dneh

"Današnja sodba nam omogoča, da nadaljujemo aktivnostmi za celovito in s pravnim redom usklajeno naslavljanje problematike, ki smo jih v Banki Slovenije začeli konec leta 2020. Neodvisna skupina pravnih strokovnjakov, ki smo jo angažirali z namenom priprave predloga za celovito rešitev problematike, je pripravila predlog zakonske rešitve, ki bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih," so zapisali na Banki Slovenije.

"Ustavno sodišče potrjuje naše stališče, da je izpodbijani zakon v nasprotju s pravom EU-ja in slovensko ustavo. Izpodbijani zakon ne upošteva načela samostojnosti in neodvisnosti centralne banke ter prepovedi monetarnega financiranja," so povzeli.

Da bi se po izbrisih v bankah leta 2013 oz. 2014 vendarle uredilo učinkovito pravno varstvo izbrisanim imenikom delnic in podrejenih obveznic bank, je Banka Slovenije jeseni 2020 angažirala skupino strokovnjakov, da na podlagi razumevanja razmer na ožjem strokovnem področju in z vidika delovanja državnega sistema pripravi nabor predlogov za celovito ureditev odprtih vprašanj, so spomnili.

Skupina je v maju 2021 objavljenem poročilu izpostavila, da objektivna odgovornost Banke Slovenije, kot jo predvideva sedaj razveljavljeni zakon, zaradi neodvisnosti centralnih bank ni ključ do rešitve problematike, da pa se zdi pravno dovolj sprejemljiva, transparentna, dosledna in učinkovita rešitev povrnitvena shema, financirana iz proračuna. Skupina je v drugi fazi svojega delovanja pripravila predlog zakonske rešitve, ki je skladna z evropskim pravnim redom in ustavno ureditvijo Slovenije, so zapisali.

Ustavno sodišče se je obrnilo tudi na Sodišče EU-ja

DZ je sicer zakon potrdil oktobra 2019, po vetu državnega sveta mu je zeleno luč znova prižgal novembra 2019 in s tem izpolnil odločbo ustavnega sodišča, da je leta 2013 izbrisanim imetnikom obveznosti v bankah treba zagotoviti učinkovito sodno varstvo. Zakon je Banki Slovenije med drugim naložil plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe. Banka Slovenije je januarja 2020 vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona in poudarila, da je sporen predvsem z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke.

Ustavno sodišče je izvrševanje zakona zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU-ja. To je lansko jesen odločilo, da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Poudarilo je, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le, če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode zgolj zaradi nizkih prihodkov izbrisanih imetnikov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme čezmerno posegati v svoje rezerve.

Ogorčeni mali delničarji

Predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković je po odločitvi ustavnega sodišča vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. "Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva," je opozoril.

V MDS-ju predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: "Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko," so zapisali v sporočilu za javnost ter opomnili, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. "Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi," so prepričani v MDS-ju, kjer so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče."

Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.

Po njihovem tudi ne drži razlog ustavnega sodišča za nepriznanje stranske udeležbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca, ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni. Obrazložitev, da bo sodišče posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, pa se jim zdi irelevantna, saj dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

Pohvalili so ločeno pritrdilno mnenje sodnika Rajka Kneza, ki je opozoril, da se je ustavno sodišče ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo sodnega varstva. Opozoril je tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišče, ki je decembra 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna, so Knezovo mnenje povzeli v MDS-ju.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V MDS-ju so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 07. marec 2023 

Ljubljana, 07. marca (STA) - Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. "Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva," je opozoril po razveljavitvi zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: "Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Spomnili so, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. "Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi," so prepričani v MDS.

Ustavno sodišče je danes sporočilo, da je razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V Društvu MDS so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče."

Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.

Po njihovem tudi ne drži razlog ustavnega sodišča za nepriznanje stranske udeležbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca, ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni. Obrazložitev, da bo sodišče posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, pa se jim zdi irelevantna, saj dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

Pohvalili so ločeno pritrdilno mnenje sodnika Rajka Kneza, ki je opozoril, da se je ustavno sodišče ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo sodnega varstva. Opozoril je tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišče, ki je decembra 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna, so Knezovo mnenje povzeli v Društvu MDS.

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017. DZ ga je sprejel konec leta 2019, a ga je ustavno sodišče naprej zadržalo, sedaj pa razveljavilo.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V Društvu MDS so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 9. februar 2023 Stran: 6

Na skupščini Elektra Maribor so za nova nadzornika potrdili Cirila Pucka in Jureta Bočka

Na torkovi skupščini Elektra Maribor, ki jo je vodil odvetnik Stojan Zdolšek, so se delničarji seznanili z odstopom člana nadzornega sveta Sama Iršiča, ki po zakonodaji ne more biti član nadzornega sveta glede na to, da sedi v upravi Mariborske livarne, ki je v stoodstotni lasti države. Ker je dan pred skupščino odstopil tudi član nadzornega sveta Tomaž Orešič, delničarji o njunem odpoklicu niso glasovali.

So pa na predlog SDH izglasovali novi imeni, in sicer Cirila Pucka, ki je že sedel v nadzornem svetu Elektra Maribor, in Jureta Bočka iz Velenja. Spomnimo, daje SDH v nadzorni svet lani že imenoval dva nova nadzornika, Sama Logarja, ki mu tudi predseduje, in Marijo Šeme, zaposleno v SDH. Pucko je poslovanje Elektra Maribor že nadziral v letih 2014 in 2018 v BSP Energetski borzi kot vodja tržnih raziskav. Javnosti pa je najbolj znan kot poslanec državnega zbora v letih od 1992 do 2004, ko je leta 1996 prestopil iz tedanje stranke SKD v Drnovškovo LDS in mu tako omogočil mandatarstvo. Danes Pucko politično gravitira h Gibanju Svoboda. Boček pa je od leta 2009 zaposlen kot tehnični direktor v velenjskem podjetju Adesco.

Delničarji za bolj aktivno vlogo pri obvladovanju terjatev

Niso pa izglasovali predloga manjšinskih delničarjev o povečanju osnovnega kapitala za največ pet milijonov evrov. Konec leta 2021 je namreč znašal dolg Sistemskega operaterja elektrodistribucijskega omrežja (SODO), ki ga vodi Stanislav Vojsk, iz naslova omrežnin do Elektra Maribor že 12,5 milijona evrov, podatka za konec leta 2022 pa uprava, ki ji predseduje Jože Hebar, še nima in bo znan po obračunu regulatornega leta 2022. Je pa znana ocena, po kateri naj bi Elektro Maribor zaradi znižanje omrežnine kot posledice ukrepa vlade za blaženje energetske draginje prebivalstva in gospodarstva imel za okoli 15,4 milijona evrov nižje prihodke. Zaradi tega je prišlo tudi do kršenja nekaterih finančnih zavez do Evropske investicijske banke (EIB), o čemer so jih pravočasno obvestili in dosegli sprejemljiv dogovor. Predstavnike manjšinskih delničarjev je zanimalo še, ali so uprava oziroma nadzorni organi pravno zaščitili interese družbe. Pojasnili so jim, da so sprožili pobudo za ustavno presojo, ki pa je bila zavržena s pojasnilom, da lahko vložijo upravni spor zoper odločbo Agencije za energijo šele po izdaji odločbe o spremembi regulatornega okvira za leto 2022, ki pa še ni bila izdana. Potem ko je zakon 31. maja lani prenehal veljati, pa mora SODO tožiti državo, elektrodistribucijska podjetja pa SODO, a se to še ni zgodilo. Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, zato pričakuje bolj aktivno vlogo uprave in nadzornega sveta pri obvladovanju teh terjatev, in posledično, ali nadzorniki upravi Jožeta Hebarja še zaupajo vodenje družbe. Po zaslugi prodaje Energije plus lani pozitivno poslovanje

Delničarji prav tako niso izglasovali predloga razporeditve dela 1,7 milijona evrov nerazporejenega bilančnega dobička za dividende v višini 0,05 evra na delnico. Uprava je pojasnila, da bi predlagano izplačilo nerazporejenega dobička za dividende zmanjšalo financiranje investicij, ne bi pa ogrozilo likvidnosti družbe.

Na vprašanje manjšinskih delničarjev, ali drži, da je Elektro Maribor izplačal zaposlenim delovno uspešnost za leto 2022, uprava odgovarja, da ne, se pa je med razpravo razkrilo, da je bila izplačana akontacija v višini okoli pol milijona evrov. Poslovni rezultat za preteklo leto bo kljub temu pozitiven, a na račun knjiženja enkratnega finančnega dogodka ob prodaji 49-odstotnega deleža Elektra Maribor v

Energiji plus, sicer bi lahko mariborska elektrodistribucijska družba preteklo leto zaključila v rdečih številkah.