Mediji o malih delničarjih

Predlagajo odpoklic nadzornikov Mladinske knjige

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 23. julij 2022 2022 Stran: 17

Na skupščini avgusta bi odpoklicali Jožeta Možino in Nino Marin, kije kariero začela v odvetniški pisarni Francija Matoza Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), 83-odstotna lastnica družbe Mladinska knjiga Založba, za prihajajočo skupščino delničarjev predlaga sklep o odpoklicu treh nadzornikov, med drugim novinarja in urednika na RTVS Jožeta Možine ter Nine Marin, ki je kariero začela v odvetniški pisarni Francija Matoza. Predlaga tudi spremembe statuta.

Poleg odpoklica Možine in Marinove, ki so ju delničarji na čelu s tako imenovano slabo banko v nadzorni svet skupaj z izvršnim direktorjem DUTB Matejem Pircem imenovali konec aprila, DUTB predlaga še odpoklic Petra Kavčiča, za imenovanje v nadzorni svet pa predlaga Tajo Kuhar, Duška Kosa in Mileno Fornazarič, je razvidno z dopolnjenega dnevnega reda skupščine.

V nadzornem svetu sta sicer še Nuška Berki in Andrej Gale. Po tistem, ko je skupščina na predlog DUTB pod tedanjim vodstvom aprila med potrjenimi spremembami statuta prag za odpoklic nadzornikov z zakonskih najmanj 75 odstotkov v noveliranem statutu dvignila na 80 odstotkov, zdaj tako imenovana slaba banka predlaga vrnitev praga na 75 odstotkov. Predlaga tudi rešitve za primer odstopa nadzornika, česar statut do zdaj po njihovih navedbah ni urejal.

Spremembe predlagajo po kadrovskih rošadah na DUTB, ki so sledile imenovanju nove vlade.

Ta je v vlogi skupščine na svoji prvi seji razrešila dotedanje neizvršne direktorje Gregorja Planteua, Aleksandra Lozeja in Alenko Urnaut Ropoša. Franci Matoz, ki je bil predsednik upravnega odbora, pa je ob imenovanju nove vlade odstopil sam. Na njihova mesta je vlada imenovala Žigo Debeljaka, Miho Resmana, Diano Milivojevič in Roka Marolta. Novi predsednik uprave DUTB je nekaj dni zatem postal Debeljak, sicer nekdanji prvi mož Mercatorja. Novi upravni odbor je pozneje s položaja izvršnih direktorjev DUTB odpoklical Andreja Lazarja in Kristino Šteblaj ter za v. d. izvršnih direktorjev imenovali Mitjo Križaja in Žigo Pfeiferja.

Od dosedanjih izvršnih direktorjev je ostal le Matej Pirc. DUTB je sicer v okviru prevzemne ponudbe, ki se je pred kratkim iztekla, svoj lastniški delež v Mladinski knjigi Založbi povečala z nekaj več kot 51 odstotkov na nekaj več kot 83 odstotkov. Na skupščini 18. avgusta bodo delničarji z DUTB na čelu med drugim glasovali o predlogu vodstva, da bilančni dobiček poslovnega leta 2021 v višini 925.857 evrov ostane nerazporejen.

Kad predlaga zamenjavo nadzornikov Telekoma

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: Maja Grgič Teme:  mali delničarji Datum: Sobota, 16. julij 2022 2022 Stran: 17

Zahteva za sklic skupščine Odpoklicali bi nadzornike, ki so bili imenovani v času vlade Janeza Janše

Kapitalska družba (Kad), ki je 5,6-odstotna lastnica Telekoma Slovenije, zahteva sklic skupščine družbe, na kateri naj bi lastniki glasovali o zamenjavi članov nadzornega sveta. Pričakuje, da bodo novi nadzorniki pod drobnogled vzeli nekatere domnevno sporne posle družbe. Maja Grgič Kad predlaga odpoklic nadzornikov Iztoka Černoše, Karle Pintar, Marka Kerina, Radovana Cerjaka in Jurija Toplaka. To so kadri, ki so bili na te funkcije imenovani v času vlade Janeza Janše. Za njihove naslednike Kad predlaga Romana Jermana in Tadejo Čelar iz Kada ter Alenko Čok Pangeršič, Miho Žejna in Roberta Cimermana, vse iz Modre zavarovalnice. Ker Slovenski državni holding upravlja okoli 67 odstotkov delnic Telekoma, je pričakovati, da bi lahko pri predlaganih imenih za nove nadzornike prišlo tudi do sprememb.

Domnevno sporni nakup

Kot je razumeti, Kad odpoklic zahteva zaradi sumov nepravilnosti oziroma škodljivih poslov za družbo. Kot navaja, od novih nadzornikov pričakuje, da bodo pregledali pretekle poslovne odločitve družbe ter spremljali učinke določenih naložb, kot je bil nakup koprske družbe Actual I.T. 

Spomnimo, Telekom je pogodbo za nakup 100-odstotnega deleža družbe Actual I.T. z družbama DBA informacijske tehnologije in DBA Group sklenil marca, dogovorjena celotna vrednost družbe pa je bila 30 milijonov evrov. Kupnina bo določena in izračunana na podlagi dogovorjene formule, upoštevaje celotno vrednost družbe Actual po stanju na 31. december 2021, ocenjeno vrednost njene zadolženosti, ocenjeno vrednost denarnih sredstev in ocenjeno vrednost razlike med obratnim kapitalom in ocenjeno vrednostjo planiranega obratnega kapitala, vse po stanju na datum zaključka transakcije. Ob upoštevanju omenjene formule bi kupnina za 100 odstotkov delnic, če bi bila transakcija končana 31. decembra 2021, znašala 20,627 milijona evrov.

Po poročanju medijev se vsi člani uprave in nadzorniki niso strinjali s tem poslom in so menda predsednika uprave Telekoma Cvetka Sršena opozorili, da je načrtovani nakup preplačan in negospodaren, vendar naj bi ta to prezrl. Za odpoklic je potrebna dvetretjinska večina delničarjev, kar je glede na delež državnega lastništva možno, seveda pa bo moral odpoklic podpreti tudi Slovenski državni holding (SDH). Član uprave SDH Janez Tomšič je sicer tudi prvi nadzornik Kada.

OBJAVLJEN RAZPIS ZA NOVA ČLANA NADZORNEGA SVETA SDH 

V Uniorju brez dividend, nadzornica ostaja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

 

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

Dolenjski farmacevt ob polletju s kar tretjino višjim dobičkom

Medij: Delo (Gospodarstvo)  Avtorji: Karel Lipnik Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 8 julij 2022 2022 Stran: 10

Skupščina delničarjev Prodaja v Rusiji večja kot lani, v Ukrajini upadla zgolj za odstotek

Po stresnem prvem polletju bo Krka, kot kaže, letos celo presegla zastavljene cilje. Skupina je v prvem četrtletju čisti dobiček povečala za tretjino, čeprav sta Rusija in Ukrajina med tremi najpomembnejšimi trgi farmacevta. Pravzaprav je višji čisti dobiček tudi posledica dogodkov, ki jih je sprožila vojna.

Ta je namreč zvišala cene energentov, kar pa je močno zvišalo vrednost ruskega rublja. Njegova vrednost se je ob izbruhu vojne sesedla, toda ker sankcije večinoma še ne zajemajo energentov, si je rubelj hitro opomogel in konec polletja celo dosegel najvišjo vrednost po letu 2014. Posledično je Krka velik del dobička ustvarila v finančnem delu.

V prvem polletju je čisti dobiček povečala za tretjino, na 236,2 milijona evrov. Vpliv vojne se vidi predvsem v dobičku iz poslovanja, ki je 31 odstotkov manjši kot v istem lanskem obdobju in znaša 139,2 milijona evrov. Krka upad pojasnjuje z nabavo zalog v Rusiji. Dolenjski farmacevt je v svoji ruski tovarni povečal zaloge surovin, materiala, polizdelkov in tudi izdelkov, potrebnih za daljše obdobje nemotenega poslovanja v državi, ki je gospodarsko in poslovno vse bolj izolirana. Ob rezultatih, prilagojenih za nabavo surovin, je polletni dobiček iz poslovanja osem odstotkov višji kot v istem lanskem obdobju. V Krki še pojasnjujejo, da se bo učinek zalog uravnotežil do konca leta.

Vseeno pa je poslovanje farmacevta v prvem polletju zaznamovala vrednost rublja. Krka je ustvarila 123 milijonov evrov dobička iz financiranja, od tega je 116 milijonov evrov posledica tečajnih razlik, predvsem rasti vrednosti rublja. Toda predsednik uprave Jože Colarič ob tem opozarja ne veliko izpostavljenost v rubljih, ki ima lahko v drugem polletju negativen vpliv. Se bo pa ta učinek uravnotežil v poslovnem delu, potem ko se bo zmanjšal učinek nabave dodatnih zalog. Vseeno je treba opozoriti, da je gibanje vrednosti rublja v drugi polovici leta izjemno nepredvidljivo. Konec leta bodo namreč sankcije EU razširjene tudi na nabavo nafte in naftnih izdelkov. Morebitno znižanje cen energentov bi učinek gospodarskih sankcij proti Rusiji še povečalo. Krka letos načrtuje okoli 300 milijonov evrov čistega dobička, ki bo po Colaričevi oceni tudi dosežen. Po dobrem polletju Colarič opozarja, da je za zvišanje načrtov prezgodaj, saj so razmere na ključnih trgih zelo negotove.

Prodaja brez opaznega vpliva vojne

Krka je v prvem polletju prihodke od prodaje povečala za šest odstotkov, na 853,4 milijona evrov. Najpomembnejša regija farmacevta ostaja vzhodna Evropa, ki zajema Ukrajino in Rusijo. Kljub vojni so se prihodki od prodaje na tem območju povečali za štiri odstotke, na 288 milijonov evrov. V Rusiji se je prodaja v evrih povečala za tri odstotke, v Ukrajini pa se je zmanjšala zgolj za odstotek. Colarič je na skupščini delničarjem pojasnil, da se prilagajajo dnevnim razmeram na teh dveh trgih. V zahodni Evropi se je prodaja povečala za šest odstotkov, enako v srednji Evropi, v jugovzhodni pa je v prvem polletju štiri odstotke večja kot v istem lanskem obdobju. V Sloveniji in tudi na trgih zunaj Evrope se je prodaja v prvem polletju povečala za 18 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani.

Po posameznih skupinah izdelkov je Krka v prvem polletju prodala za 709 milijonov evrov zdravil na recept, kar je tri odstotke več kot v istem lanskem obdobju. Za kar 31 odstotkov je poskočila prodaja zdravil brez recepta, ki je dosegla 78 milijonov evrov. Za pet odstotkov se je povečala prodaja veterinarskih izdelkov, dosegla je 47 milijonov evrov. Prihodki Krkinih zdravilišč so po izhodu iz epidemije letos kar 46 odstotkov višji kot v istem obdobju lani in znašajo 19 milijonov evrov.

Jamnik novi stari nadzornik

Dividende, razrešnica in nova nadzornika

Medij: VEČER Avtorji: Srečko Klapš Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 1. julija 2022 Stran: 6

 

ENERGETIKA 

 

Dividende, razrešnica in nova nadzornika

 

Na skupščini Elektra Maribor večinski lastnik SDH ni izglasoval večine vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava in nadzorni svet

 

Skupščina delničarjev Elektra Maribor je, po dveh objavljenih sklicih, včeraj postregla še z dodatnimi predlogi in preobrati na skupščini. Na predlog največjega, okoli 8o-odstotnega delničarja, Republike Slovenije, z njenim premoženjem pa upravlja Slovenski državni holding (SDH), tako ni bila izglasovana večina vsebinskih sklepov, ki sta jih predlagala uprava, ki jo od novembra lani vodi Jože Hebar, in nadzorni svet te mariborske elektrodistribucijske družbe.

 

Delničarjem Elektra Maribor dva milijona evrov dividend

 

Gremo po vrsti: kljub obširni utemeljitvi uprave, da lanskega bilančnega dobička v višini 3,66 milijona evrov ne izplača za dividende, je bil sprejet predlog SDH, da se bilančni dobiček v višini dobrih dveh milijonov evrov uporabi za izplačilo dividend, preostanek v znesku 1,7 milijona evrov pa ostane nerazporejen.

 

Prav tako je SDH z nasprotnim predlogom preglasoval dodatno točko dnevnega reda, ki jo je uprava na predlog nadzornega sveta vnesla v drugi sklic skupščine, objavljen konec maja, da nekdanjemu predsedniku uprave Borisu Soviču ne podelijo razrešnice, ker ga je nadzorni svet razrešil iz krivdnih razlogov. Delničarji so namreč izglasovali razrešnico za delo uprave v celotnem preteklem letu, torej tako Soviču kot Hebarju. Naj ob tem spomnimo, da je predsednik nadzornega sveta Samo Iršič lani novembra za Večer v izjavi za medije dejal, da so Soviča razrešili iz poslovnih razlogov. Boris Sovič, ki je v sodnem sporu z nekdanjim delodajalcem, ni želel komentirati te točke dnevnega reda. Je pa bil negativno presenečen nad sestavo gradiva za skupščino delničarjev.

 

Nova nadzornika Marija Šeme in Samo Logar

 

Hladni tuš je doživel tudi predlog nadzornega sveta, v katerem sta le Samo Iršič in Tomaž Orešič, saj je Drago Štefe letos januarja odstopil, Jože Hebar pa je po razrešitvi Soviča prevzel vodenje Elektra Maribor, da na njuni mesti imenujejo Francija Miheliča in Mateja Šretla. Mihelič je lani odstopil kot nadzornik Pošte Slovenije iz kvote NSi, Šretl pa je leta 2018 na lokalnih volitvah kandidiral za SDS v Ločah in ni bil izvoljen. Na predlog SDH so delničarji za nova nadzornika imenovali Marijo Šeme, upravljavko premoženja v SDH, in Sama Logarja, ki je zadnja leta deloval v nadzornem svetu Elektra Gorenjske. Ali imenovanje omenjenih pomeni tudi spremembe pri vodenju nadzornega sveta oziroma morebitne spremembe v upravi družbe, pa bo pokazal čas.

 

Zahtevo malih delničarjev za razširitev dnevnega reda skupščine z dodatno točko, predlogom razrešitve nadzornikov Iršiča in Orešiča ter njuno ponovno imenovanje z začetkom mandata 30. junija 2022, pa so predlagatelji umaknili, ker zanjo ni bilo dovolj podpore. Prav tako niso bile izglasovane nekatere njihove zahteve statutarnih sprememb in pridobivanja lastnih delnic družbe.

 

Lani z 11,7 milijona evrov dobička

 

Elektro Maribor je imel lani ob okoli 90 milijonih evrov prihodkov 11,7 milijona evrov čistega dobička, kar je za 1,2 milijona evrov več kot preteklo leto. Konec lanskega leta so imeli 221 tisoč odjemalcev priključenih na distribucijsko omrežje in 770 zaposlenih. Distribuirali so 2314 gigavatnih ur električne energije, kar je za dobrih pet odstotkov več kot leto prej in največ do zdaj. V sistem naprednega merjenja je vključenih že 99,5 odstotka vseh merilnih mest, v omrežju je več kot polovica podzemnih vodov in 72 odstotkov izoliranih vodov. Konec leta 2021 je bilo na distribucijsko omrežje Elektra Maribor priključenih 5412 proizvodnih virov, kar je za tretjino več kot leto pred tem. Lani so izdali za 43 odstotkov več soglasij za priključitev malih proizvodnih virov. Za investicije pa so namenih 33 milijonov evrov, prav tako največ do zdaj. 

 

SDH zamenjal nadzornike Pošte Slovenije

 

Slovenski državni holding (SDH) je na sredini skupščini Pošte Slovenije zamenjal tri od petih predstavnikov kapitala, ki sedijo v nadzornem svetu. Odpoklic je pojasnil z izgubo zaupanja lastnika, potem ko je bila opravljena revizija imenovanja Tomaža Kokota za generalnega direktorja družbe. Z včerajšnjim dnem tako z mesta članov nadzornega sveta odhajajo Ervin Renko, Igor Škrinjar in Niko Samec. Imenovani so bili že trije novi člani, ki jim bo danes začel teči štiriletni mandat. Za nove predstavnike kapitala je SDH imenoval Domna Trobca, Barbaro Nose in Barbaro Cerovšek Zupančič.

 

Delničarjem Telekoma 4,50 evra dividende

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 17. junij 2022 Stran: 5

Delničarjem Telekoma 4,50 evra dividende Delničarji Telekoma Slovenije, ki je v večinski lasti države, so včeraj na skupščini sprejeli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije glede dividend, tako da bo družba zanje namenila 29,24 milijona evrov oziroma 4,50 evra bruto na delnico. Skupščina pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov uprave in nadzornega sveta ter ni pooblastila uprave za nakup lastnih delnic. Sprejeta dividenda je enaka lanski in je višja, kot je predlagala uprava. Ta je predlagala, da se od 45,2 milijona evrov bilančnega dobička nameni 22,7 milijona evrov oziroma 3,50 evra bruto na delnico.

Delničarjem Telekoma Slovenije 4,50 evra dividende

Medij: SIOL Avtorji: STA, A. P. K. Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 17. junija 2022 Ura: 16.47

 

Delničarji Telekoma Slovenije so danes na skupščini sprejeli nasprotni predlog društva MDS glede dividend, tako da bo družba zanje namenila 29,24 milijona evrov oz. 4,50 evra bruto na delnico. Skupščina pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov uprave in nadzornega sveta ter ni podala pooblastila upravi za nakup lastnih delnic.

Sprejeta dividenda je enaka lanski in višja, kot je predlagala uprava. Ta je predlagala, da se od45,2 milijona evrov bilančnega dobička nameni 22,7 milijona evrov oz. 3,50 evra bruto na delnico.

Kot je prek spletne strani Ljubljanske borze sporočila družba, bodo dividende izplačane 2. avgusta upravičencem, ki bodo na 1. avgust vpisani v delniško knjigo.

 

Telekom Slovenija presegel lanske rezultate

 

V društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so v obrazložitvi ob vložitvi nasprotnega predloga dejali, da je Telekom Slovenije presegel lanske rezultate in da je predlagana dividenda enaka lanski ter da ima družba samo na postavki statutarne rezerve prosta finančna sredstva v višini 54,85 milijona evrov.

Skupščina družbe, ki je v večinski lasti države – Slovenski državni holding (SDH) ima 4,25-odstotni delež, upravlja pa tudi 62,54-odstotni delež države – se je seznanila s poročilom o prejemkih članov uprave in nadzornega sveta za leto 2021 ter s prejemki članov organov vodenja treh največjih odvisnih družb družbe v letu 2021.

 

Ob tem pa ni sprejela posvetovalnega sklepa o politiki prejemkov. "Politika prejemkov, ki v Telekomu Slovenije velja, je sicer skladna z zakonodajo, družba pa bo dodatno proučila priporočila Slovenskega državnega holdinga, ki so bila objavljena 16. marca, ter prilagojeno politiko prejemkov predložila v posvetovalno glasovanje delničarjem na naslednji redni skupščini delničarjev družbe," so zapisali v sporočilu po skupščini.

 

Delničarji upravi niso podelili pooblastila za pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic

Delničarji upravi družbe tudi niso podelili pooblastila za nadaljnje pridobivanje in odsvojitev lastnih delnic. Po predlogu bi lahko družba v 36 mesecih pridobivala lastne delnice, a deleža vseh lastnih delnic skupaj ne bi smela povečati prek pet odstotkov osnovnega kapitala družbe. Na ta način pridobljene delnice bi lahko družba uporabila za zamenjavo za lastniške deleže v drugih družbah v okviru izvajanja strategije prevzemov, za odprodajo strateškemu partnerju in za prodajo na organiziranem trgu, pri čemer zadnje ne bi smel biti izključni namen.

Skupščina pa je ob seznanitvi z letnim poročilom za lani upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2021 podelila razrešnico.

 

Delničarji so se seznanili, da je svet delavcev 21. oktobra 2021 za predstavnike zaposlenih v nadzornem svetu za štiriletni mandat, ki bo začel teči 15. novembra letos, imenoval Draga KijevčaninaDušana Piška in Jano Žižek Kuhar. Prav tako so se delničarji seznanili, da je Jana Žižek Kuhar 11. maja letos podala odstopno izjavo z mesta članice nadzornega sveta, in sicer z dnem imenovanja novega predstavnika zaposlenih v nadzornem svetu. Svet delavcev je 2. junija letos za nadomestnega člana, predstavnika zaposlenih, v nadzornem svetu družbe izvolil Roka Pleterška. Njegov mandat traja do izteka mandata predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, to je do 14. novembra 2025.

 

Skupščina je tudi potrdila spremembe statuta družbe, ki med registrirane dejavnosti družbe med drugim dodajajo trgovino z motornimi vozili, trgovino s farmacevtskimi izdelki, druge zdravstvene dejavnosti ter socialno varstvo brez nastanitve za starejše in invalidne osebe.

Kot so pojasnili v gradivu za skupščino, Telekom namreč razvija tudi rešitve na področju trajnostne mobilnosti s poudarkom na rešitvah električne mobilnosti, registracija dejavnosti pa bo kupcem električnih vozil omogočila prijavo na razpise za sofinanciranje nakupa električnega vozila. Poleg tega družba izvajalcem zdravstvenih storitev zagotavlja IKT-tele medicinske storitve, ki vključujejo najem tele medicinske opreme. Tako je za izvajanje teh storitev treba pridobiti dovoljenje Agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke ter dopolniti registrirane dejavnosti družbe.

 

Delničarji so se seznanili s poročilom o pridobivanju lastnih delnic

 

Delničarji so se seznanili s poročilom o pridobivanju lastnih delnic, pridobljenih na podlagi pooblastila skupščine delničarjev z 18. junija 2021.

 

Kot so sporočili iz MDS, je predsednik društva Rajko Stanković na skupščini zastavil vprašanje glede predvidenega nakupa podjetja Aktual IT in lanske tožbe T-2 v višini nekaj manj kot 50 milijonov evrov.

Predsednik Uprave Cvetko Sršen je odgovoril, da pričakujejo velike sinergije z Aktualom IT in glede na lanske poslovne rezultate te družbe bi kupnina ta trenutek znašala okoli 20 milijonov evrov, saj obstaja dogovorjena formula, ko pa bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji in pridobljeno soglasje agencije za varstvo konkurence, pa se bo dokončno izračunala. Kar zadeva tožbo T-2, pa je povedal, da so mnenja, da je v celoti neupravičena in da bo zavrnjena.

 

Predsednik nadzornega sveta Iztok Černoša pa je Stankoviću na vprašanje glede števila sej nadzornega sveta in njegovih komisij v lanskem letu – bilo jih je 47 – odgovoril, da je bilo devet sej v obdobju od februarja do junija 2021 zaradi preverbe letnega poročila, da so letos že izvedli manj sej in da se bodo "samoomejili", razen če bi to zahtevala narava dela nadzornega sveta. Povedal je tudi, da število sej ni izraz nezaupanja v delo uprave, saj da ima ta njihovo 100-odstotno podporo, so navedli v MDS.

Kako je Luki Koper letos uspelo podvojiti dobiček

Medij: Finance  Avtorji: Nataša Koražija  Teme:  Luka Koper, mali delničarji Datum: Ponedeljek, 30. maj 2022 VIR: Tukaj

V prvem četrtletju je skupina Luka Koper poslovala bolje kot lani in bolje od načrtov. Prihodki letos rastejo hitreje od pretovora, dobiček pa so v prvem četrtletju podvojili. V nadzorni svet prihajata dva nova člana. Po dveh letih epidemije so okrevanje svetovnega gospodarstva zaznali tudi v koprskem pristanišču, hkrati pa niso čutili posledic vojne v Ukrajini. Neposredni pretovor za Ukrajino in Rusijo prek Luke Koper je, kot pravijo, zanemarljiv. Kljub temu budno spremljajo razmere, predvsem vpliv vojne na cene energentov in na svetovno gospodarsko rast. »Verjamemo, da bomo iz krize, ki jo vsi napovedujejo, izšli kot zmagovalci, saj imamo načrte, kako nanjo odgovoriti,« pravi Boštjan Napast, ki vodi Luko Koper zadnjega pol leta. V Luki Koper stavijo predvsem na diverzifikacijo terminalov, kar jim je v prejšnjih krizah zagotavljalo zadostno stabilnost. Kako so poslovali v prvih treh mesecih V prvih treh mesecih so v Luki Koper povečevali pretovor pri vseh blagovnih skupinah. Skupni pretovor je v primerjavi s pretovorom v istem lanskem obdobju zrasel za 18 odstotkov. Najbolj so rasli pri tekočih ter sipkih in razsutih tovorih (40 in 39 odstotkov), nad povprečjem so tudi generalni tovori. Najpočasneje so rasli na kontejnerskem terminalu, pretovorili so dobrih 2,5 milijona ton zabojnikov, kar pomeni, da so se od prvega trimesečja leta 2021 odlepili komaj za odstotek.

Pri številu enot zabojnikov (TEU) so zrasli za štiri odstotke, pri avtomobilih pa za pet odstotkov.

Razlogi za šibko rast pri zabojnikih Razlog za šibko rast pri zabojnikih v Luki vidijo v nerednih prihodih ladij, počasnejšem obratu zabojnikov in v pomanjkanju skladiščnih zmogljivosti v zaledju Slovenije, ki vplivajo na zasedenost skladišč v pristanišču. V zadnjih mesecih so sicer v Luki Koper povečali skladiščne zmogljivosti za deset odstotkov. »Razmere na področju kontejnerskega ladijskega prometa so še vedno nestabilne, kar občutijo vsa pristanišča po svetu in celotna logistična veriga, tudi kopenski prevoz, ki se mora temu prilagajati,« pravi Boštjan Napast v sporočilu Luke Koper.

Rast prihodkov in podvojen dobiček. Kako to?

Zaradi povečanega obsega pretovora, večjega obsega dodatnih storitev in zaradi rasti cen so prihodki od prodaje v prvem četrtletju zrasli za 23 odstotkov v primerjavi z istim obdobjem lani in dosegli 70,8 milijona evrov. Najbolj so rasli prihodki pri skladiščenju. Dobiček iz poslovanja (EBIT) je zrasel na 19,7 milijona evrov, kar je dvakrat več kot lani, čisti dobiček pa je zrasel na 8,6 milijona evrov, kar je 91 odstotkov več kot leto prej. Kako to, da jim je uspelo podvojiti dobiček? Delno tudi zaradi rasti cen in večjega obsega dodatnih storitev, kot je skladiščenje, predvidevamo. Naložbe: največ na kontejnerskem terminalu V Luki Koper so letos končali gradnjo skladišč v zaledju novega priveza na južni strani kontejnerskega pomola. Prejeli so dve novi kontejnerski dvigali razreda super post--panamax in naročili tri električna mostna dvigala za pretovor zabojnikov. Pripravili so teren za gradnjo novega zunanjega kamionskega terminala na Serminu in začeli graditi novo večnamensko skladišče. Pridobili so tudi dokumentacijo za urejanje površin na kaseti 5A, kjer bodo zgradili nova skladišča za avte. V prihodnjih mesecih bodo pripravljali dokumentacijo za širitev kontejnerskega terminala. Podaljšali bodo severni del prvega pomola in zmogljivosti povečali na 1,75 milijona TEU na leto do leta 2026, ko naj bi začel delovati novi tir Divača-Koper. Zamaški na kontejnerskem terminalu Pisali smo, da ima Luka Koper že od začetka maja težave z nadgradnjo informacijskega sistema, ki podpira poslovanje na kontejnerskem terminalu. Sistem še zdaj ne deluje tako, kot je deloval pred uvedbo nadgradnje, zato imajo pri pretovoru zabojnikov dodatne zamude, se pa razmere umirjajo. Težave se bodo po naši oceni izrazile v številkah za prvo polletje, težko pa ocenimo, kako velike bodo. V Luki Koper so sicer napovedali, da bodo popolnoma odpravljene do konca tega meseca.

Prihajata dva nova nadzornika, kakšna bo dividenda?

Na skupščini Luke Koper, ki je sklicana za 6. junij, se bodo predstavniki lastnikov predvidoma seznanili z odstopom dveh nadzornikov. Tamara Kozlovič, doslej direktorica koprske občinske uprave, je odstopila, ker je bila izvoljena za poslanko v državnem zboru. Skupščina se bo seznanila tudi z odstopom Rada Antoloviča, kije podal odstopno izjavo 27. aprila. SDH predlaga Tomaža Benčino, ki naj bi nastopil mandat 7. junija. Po naših informacijah bo koprska občina v nadzorni svet Luke predlagala ladijskega agenta Boruta Škabarja, vendar njegovega imena še ni na dnevnem redu skupščine.

Bilančni dobiček Luke Koper je konec leta 2021 znašal 29,6 milijona evrov, SDH je predlagal, da se 15,96 milijona evrov nameni za izplačilo dividend (bruto 1,14 evra na navadno delnico, kar je enako koi leto prej), preostanek dobička pa ostane nerazporejen. Društvo Mali delničarji Slovenije je vložilo nasprotni predlog, da se razdeli 1,1 evra na delnico in 14,19 milijona evrov ostane nerazporejenega. Tudi v prihodnje bo največ naložb pri širitvi kontejnerskega terminala.

Preobrat v eni od bitk za prevlado v Gen-i

Medij: 24ur  Avtorji: Tadej Grešovnik Teme: Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Torek, 17. maj 2022 Vir: TUKAJ

Po tem, ko je Gen Energija, ki jo zdaj vodi nekdanji državni sekretar Blaž Košorok, pred časom izkoristila predkupno pravico in od Elektra Ljubljana odkupila delež družbe, je ljubljansko višje sodišče zdaj taisti delež vrnilo Elektru. Takratni odstavljeni direktor Andrej Ribič je nasprotoval domnevno politični prodaji, a sta SDH in Gen Energija posel vseeno izpeljali, čeprav kot zdaj ugotavlja sodišče, pogoji za uveljavljanje predkupne pravice niso bili izpolnjeni.

Kaj je pravzaprav v ozadju, tudi politične, bitke za tako zelo zaželen 25-odstotni delež v družbi Gen-EL? Gen Energija  je želela z odkupom četrtinskega deleža Elektra Ljubljana preko Gen-Ela povečati svoj vpliv v našem največjem dobavitelju elektrike, je prepričan pred meseci odstavljeni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič. "Takrat so bile želje, da se Gen Energija  popolnoma podržavi in končni cilj je bila odstavitev Roberta Goloba. Da se mene umakne iz nadzornega sveta Gen-Ela in s tem pridobi prosto pot do zamenjave." 

Gen Energija in Elektro Ljubljana sta sicer imela dogovor o odkupu. Gen Energija bi imela predkupno pravico, a le pod pogojem, da bi zakon Elektru prepovedoval lastništvo v drugem podjetju, ki se ukvarja z energetsko dejavnostjo. In tu se prične zmešnjava. Ker so v SDH in Gen Energiji menili, da je ta pogoj izpolnjen, so nakazali kupnino dobrih 12 milijonov evrov Elektru, kjer pa so bili drugačnega mišljenja. Zato so denar tako vrnili. Gen Energija  je kupnino ponovno poslala nazaj Elektru.

"Dogovor je bil podpisan že nekaj let nazaj, mislim, da 2018 pa 2020 potem amandmiran oziroma aneksiran. Govorimo o pogodbi, ki je za našo stran veljavna. Bomo videli, kaj bo sodišče na koncu povedalo," pravi predsednik uprave Gen Energije Blaž Košorok.

Prvo sodno bitko je zdaj dobil Elektro

 Višje sodišče je namreč po naših informacijah ugotovilo, da ni dokazov, da bi bili pogoji za odkup deleža izpolnjeni. Zadevo pa je zdaj vrnilo v ponovno odločanje registrskemu sodišču.  

"Sodišče je sedaj preklicalo vpis, to pomeni, da je ponovni lastnik deleža Elektro Ljubljana. In sedaj smo na začetku, zdaj se bodo morali v družbi odločiti, ali gredo v prodajo, po pošteni ceni seveda," ocenjuje Ribič. 

Ribič, ki je bil štiri mesece pred iztekom mandata, iz krivdnih razlogov razrešen z vrha Elektra, namreč vseskozi vztraja, da je kupnina prenizka. "Čas za to je bil prej za premišljevati, ne kasneje, ko se dejansko stvari dogajajo," pravi Košorok in dodaja, da se glede kupnine ne bi opredeljeval. "Počakajmo, kaj bo sodišče povedalo, pa bomo videli potem naprej. V interesu Gen Energije pa je, da ta delež pridobil," dodaja Košorok.   

Ribič, sicer veliki zaveznik najverjetnejšega novega mandatarja Roberta Goloba, bil je tudi šef njegovega volilnega štaba, meni, da bi lahko Elektro za omenjeni delež Gen-Ela namesto dobrih 12 iztržil celo več kot 20 milijonov evrov. "Se pa bojim, da bodo poskušali zdaj na hitro skleniti nek sporazum, neko poravnavo in pod mizo doseč neko ceno, ki spet ne bo poštena in to prodati. Tako da bodo zakrili sledi. In v SDH-ju in v Gen Energiji," meni Ribič.

Iz SDH-ja so sporočili, da "ker je sproženih več sodnih postopkov, ki so še v teku, zadeve ne morejo komentirati". Kateri bodo naslednji koraki Elektra Ljubljana? Iz podjetja, ki ga zdaj vodi Aleksander Zupančič, nekdanji šef kabineta ministra Andreja Vizjaka, danes odgovorov nismo dobili.  

DUTB je povečala delež v Mladinski knjigi

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sobota , 7. maj 2022 Stran: 17

DUTB je povečala delež v Mladinski knjigi Pod črto Družba za upravljanje terjatev bank je s prevzemno ponudbo pridobila dodatnih 32,25 odstotka vseh delnic Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) je s prevzemno ponudbo pridobila dodatnih 32,25 odstotka vseh delnic Mladinske knjige. Slaba banka ima tako v lasti skupaj 83,47 odstotka delnic založbe. Prevzemno ponudbo je sprejel tudi drugi največji lastnik, družba TCK v lasti srbskega poslovneža Miodraga Kostiča. Nejc Cole DUTB je objavila prevzemno ponudbo za delnice Mladinske knjige. Ponudbo je sprejelo 198 akceptantov, ki so bili skupaj imetniki 397.291 delnic, kar je 32,25 odstotka vseh izdanih delnic. DUTB ima zdaj skupaj 1.028.408 delnic oziroma 83,47 odstotka vseh delnic največje slovenske založbe. S tem je bila prevzemna ponudba uspešna, je razvidno iz obvestila o izidu prevzemne ponudbe za odkup delnic Mladinske knjige, ki je objavljen v Delu. Slaba banka je za delnico ponujala 8,90 evra. Za prevzem 397.291 delnic je tako morala odšteti dobrih 3,5 milijona evrov. Pred prevzemno ponudbo je imela DUTB 51-odstotni delež, drugi največji delničar je bila družba TCK z okoli 17,8-odstotnim deležem. Ta je v lasti na Cipru registrirane družbe Ermaged Limited Miodraga Kostiča.

Glede na objavljene podatke je tudi TCK prodal svoj delež.

Ker ima Mladinska knjiga še dobre tri odstotke lastnih delnic, v lastniški strukturi založbe ostaja še 208 malih delničarjev, ki imajo v lasti 163.117 delnic oziroma 13,24-odstotni delež v osnovnem kapitalu, je pojasnil predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (DRUŠTVO MDS) Rajko Stankovič. Ta je ocenil, da nekateri mali delničarji niso sprejeli ponudbe, ker niso pričakovali, da jo bo Kostič sprejel. Pokazatelj, da bo Kostič prodal delnice, je bila po njegovih besedah njegova neudeležba na skupščini prejšnji mesec, kjer je DUTB prevetrila nadzorni svet. Stankovič meni, da bo DUTB poskusila doseči 90-odstotni lastniški delež, potem bo sledila iztisnitev malih delničarjev po prevzemni I ceni. V MDS so bili sicer nad ponujeno ceno v prevzemni ponudbi razočarani. Opozorili so, da DUTB vrednoti celotno premoženje družbe na zgolj slabih 11 milijonov evrov, medtem ko je knjigovodska vrednost njenega kapitala konec lanskega leta znašala 30,5 milijona evrov. Tveganje novega nadzornega sveta Stankovič je opozoril tudi na tveganje, da bo nadzor družbe »razvodenel oziroma bo zasledoval drugačne interese, kot so interesi Mladinske knjige«.

Skupščina je namreč konec aprila na predlog DUTB z mesta člana nadzornega sveta odpoklicala Andreja Božiča oziroma, kot pravi Stankovič, odpoklicali so uspešnega nekdanjega sanatorja in člana SDH ter ga nadomestili z 31-letno pravnico Nino Marin in Jožetom Možino, pisateljem brez nadzorniških izkušenj. Nov mandat je zbor delničarjev podelil Mateju Pircu, sicer izvršnemu direktorju DUTB, kar pa so podprli tudi mali delničarji. Prag za odpoklic nadzornikov je aprilska skupščina na predlog DUTB dvignila z zakonskih najmanj 75 odstotkov na 80 odstotkov. 

 

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.