Abanka

Ustavno sodišče prihaja v nasprotje samo s seboj

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca. 

 

Ljubljana, 5. april 2018


 

Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.

V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".

Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.

Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.

V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.

Odziv Društva MDS na Odprto pismo guvernerja predsedniku RS

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

 

Ljubljana, 22. marec 2018


Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

 

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

  • da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
  • da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
  • da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Stališče glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Abanka

Datum skupščine: 
11.10.2017 - 08:00
Naslov: 
na sedežu Abanke d.d., Slovenska cesta 58, Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Izvolitev dveh članov nadzornega sveta.

Obvezničarji Nlb, Abanke Vipa, Nova KBM, Factor Banke in Probanke ter delničarji NLB, so danes prek Odvetniške pisarne Tamare Kek vložili tožbe zoper poslovne banke zaradi izbrisa leta 2013

 

Ljubljana, 16. december 2016

 

 

 

 

Za ogled prispevka iz Poročil na TV SLO 1 z dne 16.12.2016 pritisni TUKAJ ali na sliko.

 

 

 

 

 

Izvleček iz članka v časopisu Delo, z dne 17.12.2016, avtorja novinarja Miha Jenko : »Mali delničarji s tožbami proti Banki Slovenije in poslovnim bankam«, z dne 17.12.2016.

Največ pooblastil razlaščencev za vlaganje tožb so po naših podatkih zbrali v društvu Mali delničarji Slovenije (MDS). »Za razliko od VZMD nimamo v našem društvu nobene provizije v primeru uspešne tožbe, ker se nam to ni zdelo primerno za ljudi, ki so že tako v negotovosti. Nam se to zdi oderuško. Z odvetnico smo se dogovorili, da skušamo narediti te tožbe čim cenejše, sodno takso pa mora vsak plačati sam,« je za Delo povedal predsednik društva Rajko Stanković.

Razlaščeni vlagatelji od Banke Slovenije in bank zahtevajo odškodnino v višini knjigovodske vrednosti (pri delnicah s konca leta 2012, oziroma 2013 pri Banki Celje), pri obveznicah pa pričakujejo  poplačilo nominalne vrednosti glavnice, povečano za obresti.

Obvezničarji z odredbo nad zastaralne roke

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Izbris Tožili bi Banko Slovenije in banke 

Ljubljana - S koncem leta se iztekajo zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, zato so izbrisani lastniki podrejenih obveznic vložili začasno odredbo za ustavitev zastaralnih rokov. Pobudniki iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in drugi pobudniki, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, so pred ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu, in sicer da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oziroma do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, so včeraj sporočili iz društva MDS. 

Ustavno sodišče še vedno ni odločilo o pobudah za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, s katerimi so bile leta 2013 v bančni sanaciji izbrisane vse obveznice in delnice NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Ustavno sodišče je prve pobude za oceno ustavnosti dobilo decembra 2013. 

»Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije tako rekoč čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, menijo, da nesprejetje odločitve ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo,« so dodali v MDS. 

Sloveniji ni bilo treba popolnoma izbrisati vlagateljev

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 18.02.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

IVO KORES: Iz Luksemburga prihaja ne najbolj spodbudna novica za državni proračun. Sloveniji v bančni dokapitalizaciji leta 2013 ni bilo treba razlastiti imetnikov podrejenih obveznic, generalni pravobranilec na sodišču Evropske unije je prst usmeril na ustavno sodišče, po njegovem mnenju mora presoditi, ali je bila pri tem kratena pravica do zasebne lastnine, mnenje pravobranilca je pomembno, saj ga sodišče Evropske unije navadno upošteva. Podrobneje Vesna Zadravec in Viki Twrdy.

Sodišče Evropske unije v Luksemburgu razpisalo javno obravnavo, s soočenjem mnenj glede sporne novele ZBan-1L, ki je bila podlaga za razlastitev obvezničarjev in delničarjev podržavljenih bank

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS), ki je za vložitev tožb in vodenje pravnih dejanj v imenu razlaščenih obvezničarjev in delničarjev pooblastilo odvetnico Tamaro Kek obvešča, da se bo le ta v primeru, ko zastopa obvezničarje obveznice NLB26 in obveznice ABVIP in delničarje in obvezničarjev Banke Celje, dne 1. decembra 2015 ob 9.00 uri udeležila obravnave pred senatom Sodišča Evropske unije v Luksemburgu

 

Ljubljana, 30. oktober 2015


 

Predstavnik razlaščenih in razlastiteljev bodo soočili pravna mnenja pred senatom Sodišča Evropske unije

Na javni obravnavi pred senatom Evropskega sodišča v Luksemburgu bodo soočili argumente vseh vpletenih strani, na eni strani odvetniki oškodovancev – razlaščenih obvezničarjev in delničarjev slovenskih bank in na drugi strani povzročiteljev oškodovanja: predstavniki ali pravni zastopniki Banke Slovenije in verjetno tudi Ministrstva za finance RS. 

 

Pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije morda že letos?

V Društvu MDS upamo, da bo obravnava tudi edina in se bo ta dan zaključila in da bomo obvezničarji in delničarji skoraj 2 leti po spornem izbrisu, ki je bil 13.12.2013 dočakali dan, ko bo pisni odpravek mnenja oz. stališča Sodišča Evropske unije posredovano slovenskemu Ustavnemu sodišču, ki je za to predhodno mnenje zaprosil, na osnovi zahteve Državnega sveta RS in Varuhinje človekovih pravic RS in preko 20 pobud za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

 

Društvo MDS poziva Ustavno sodišče RS naj končno res absolutno prednostno obravnava zahtevi in pobude za presojo ustavnosti določil sporne novele ZBAN-1L.

Vsi delničarji družbe PIVOVARNA LAŠKO bodo prejeli ponudbo za odkup delnic po 25,56 EUR za delnico

Prodajni konzorcij Pivovarne Laško, d.d. (Družba za upravljanje terjatev bank, d.d., Kapitalska družba pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d., Alpen invest, družba za upravljanje investicijskih skladov, d.o.o., Abanka Vipa, d.d., KD Skladi, družba za upravljanje, d.o.o., Nova kreditna banka Maribor, d.d., in Zavarovalnica Triglav, d.d., Sklad obrtnikov in podjetnikov, Banka Koper d.d.), je dne 13.04.2015 z družbo Heineken International B.V. podpisal prodajno pogodbo o prodaji 51,11% lastniškega deleža v kapitalu družbe Pivovarna Laško, d.d., po ceni 25,56 EUR za delnico. Plačilo kupnine in prenos delnic na novega lastnika bo izveden po izpolnitvi odložnih pogojev, ki so opredeljeni v prodajni pogodbi in med katere sodi tudi soglasje Javne agencije za varstvo konkurence (AVK).

 

Ljubljana, 29. april 2015


 

Po izpolnitvi odložnih pogojev je pričakovati, da bodo številni mali delničarji prejeli ponudbe za nakup delnic Pivovarne Laško, d.d. (z oznako PILR) s strani različnih borznih hiš in družb. Male delničarje opozarjamo, da bo družba Heineken International B.V., skladno z določili slovenske prevzemne zakonodaje objavila najprej prevzemno namero in nato še prevzemno ponudbo. 

To pomeni, da bodo vsi preostali delničarji prejeli prevzemno ponudbo za odkup njihovih delnic z oznako PILR  po enaki ceni, t.j. po 25,56 EUR za 1 delnico. Pričakovati je, da bosta prevzemna namera in prevzemna ponudba podani v roku 30 do 45 dni od dneva izpolnitve odložnega pogoja – pridobitve soglasja AVK.

Avstrijsko ustavno sodišče presodilo: Izbris podrejencev neustaven ! Kdaj pa bo slovensko?!

Medij: POP TV Avtorji: Kunaver Nika Teme: Društvo MDS, mali delničarji Rubrika / Oddaja: 24 ur Datum: 29. 07. 2015 Termin: 19:13 Trajanje:

 

EDI PUCER (voditelj): Razlastitev imetnikov podrejenih obveznic koroške Hypo banke je protiustavna, ker krši ustavno pravico do lastnine, je sinoči odločilo avstrijsko ustavno sodišče. Pri nas pa podrejenci in delničarji še vedno nestrpno čakajo na odločitev slovenskega ustavnega sodišča. Ker se bojijo, da odločitve še nekaj časa ne bo, že napovedujejo odškodninske tožbe, saj se bo konec leta iztekel zastaralni rok. Tožbe naj bi bile skupaj težke več kot 600 milijonov evrov. 

NIKA KUNAVER (novinarka): Odločitev Avstrije je pomembna za nas. Svoje podrejence so namreč razlastili po tem, ko je Evropski parlament sprejel direktivo, mi pa smo to storili že pol leta prej, ko so obstajale zgolj smernice, danes sporočajo zastopniki izbrisanih podrejencev in delničarjev. 

RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva MDS): Torej se postavilo nad evropski akt, tako imenovano priporočilo in dokazalo, da lahko vsaka članica suvereno odloča o svojih pravih zadevah. 

 

Za ogled prispevka pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.