Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,

Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ

 

Adria Airways

Adria Airways, d.d. - Kontaktni podatki

Adria Airways, d.d. (oznaka delnice: AARG)
Zgornji Brnik 130h
4210 Brnik - Aerodrom
Telefon: +386 (4) 255 90 00
Faks: +386 (4) 259 45 72
Spletna stran: www.adria.si
Deli s prijatelji:

Adria Airways še TRETJIČ – povratek na dvotirni sistem upravljanja, spremembe statuta in novi nadzorniki z nagrado 20 % nižjo od predlagane

Danes je na Brniku potekla že tretja letošnja skupščina slovenskega letalskega prevoznika, Adria Airways, ki so se je udeležili tudi predstavnika Društva MDS. Na sami skupščini sta bila podana kar dva nasprotna predloga s strani delničarja in predsednika Odbora Malih Delničarjev (OMD) pri Društvu MDS, Petra Marna, hkrati pa so bili podani tudi nasprotni predlogi s strani PDP.

 

Ljubljana, 30. november 2011

 

Novi nadzorniki z 'bogatimi' nagradami – Društvo MDS uspelo le te zmanjšati za 20 %

V skladu s prehodom iz enotirnega v dvotirni sistem upravljanja je današnja skupščina imenovala tudi nove nadzornike in sicer Sergeja Goriupa, Vinka Možeta, Tadeja Krašovca in Toneta Pekoljo, prav vsi pa bodo za svojo delo prejemali letno sejnino v višini 8.000,00 EUR in še dodatnih 275,00 EUR za vsako sejo. V Društvu MDS smo sicer nasprotovali letnemu izplačilu za opravljeno delo, vendar pa predlog o ukinitvi letnega nadomestila ni bil sprejet, zaradi česar je Društvo MDS predlagalo 20 % znižanje le tega, kar pomeni, da bo Adria Airways namesto 10.300 EUR članom NS namenila 8.000,00 EUR.

 

Sprememba sistema upravljanja in druge spremembe statuta

Predsednik OMD pri Društvu MDS, Peter Marn, je 4. novembra vložilnasprotni predlog k 4. točki dnevnega reda, kjer se predlaga, da družba novega predsednika Uprave imenuje preko javnega razpisa. Danes pa je na sami skupščini bil podan tudi dodaten nasprotni predlog k 4. točki dnevnega reda, kjer so predlagane dodatne spremembe statuta. Skupščina družbe je sprejela kar 5 od predlaganih 7 sprememb, kjer sta dve sovpadali tudi z nasprotnim predlogom PDP.

 

Izguba letošnjega leta izčrpava edine preostale rezerve

Deli s prijatelji:

Društvo MDS predlaga izvedbo javnega razpisa za novo Upravo Adrie Airways

Peter Marn (na sliki), delničar družbe Adria Airways, d.d. in vodja odbora malih delničarjev Adrie Airways pri Društvu MDS (Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši), je podal nasprotni predlog k 4. točki dnevnega reda 31. seje skupščine delničarjev družbe Adria Airways, ki bo 30. novembra 2011 med drugim odločala tudi o prehodu iz enotirnega v dvotirni sistem upravljanja.

 

Ljubljana, 06. november 2011

 

Ali novela ZGD Klemnu Boštjančiču preprečuje delu v novi upravi Adrie Airways?

Društvo MDS meni, da je zaradi novele ZGD, ki jo je ponovno potrdil Državni zbor Republike Slovenije  resno pod vprašajem morebitna pravna legitimiteta imenovanje g. Klemna Boštjančiča za predsednika ali člana Uprave Adrie Airways, ki je trenutno izvršni direktor v  Adrii Airways, saj je pred tem »uspešno?!« opravljal funkcijo člana Nadzornega sveta družbe Vegrad, ki pa je končal v stečaju.

Zato v svojem nasprotnem predlogu k 4. točki dnevnega reda delničar predlaga, da  skupščina naloži obvezo novoizvoljenemu Nadzornemu svetu družbe, da skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah in njegovimi dopolnili ter sprejetimi dopolnitvami statuta družbe, najkasneje v 30 dneh po konstituiranju nadzornega sveta izvede javni razpis za člane Uprave družbe.

 

Uprava Adrie Airways z največ 2 članoma

Pri tem Društvo MDS apelira na lastnike, naj bo uprava vitka in operativna, torej z 1 ali največ 2 članoma, hkrati pa resno prevetrijo organizacijo dela v družbi, povečajo standarde osebne odgovornosti posameznih vodij oz. direktorjev, saj bodo njihove odločitve sprejete v letošnjem letu odražale poslovne rezultate že v letu 2012.

Deli s prijatelji:

Adria Airways DRUGIČ – nov predlog dokapitalizacije in hkrati še izredna revizija

Danes je na Brniku potekala 30. skupščina družbe Adria Airways, d.d., katere namen je bil že napovedana modifikacija predloga dokapitalizacije in pa tudi sprejem predloga o izredni reviziji. Delničarji namreč na prejšnji, 29. skupščini, vodstvu in nadzornemu svetu, niso podelili razrešnice, večinski lastnik (državna PDP) pa je že takrat napovedal, da bo zahteval izredno revizijo, ki jo podpiramo tudi v Društvu MDS.

 

Brnik, 21. september 2011

 

Sprememba predloga dokapitalizacije v korist bank upnic – Banke uspešno izsilile 25 % vplačilo terjatev

Tudi tokratne skupščine so se udeležili pooblaščenci Društva MDS, ki so enako kot na prejšnji skupščini, podprli predlagano dokapitalizacijo, saj je le ta tako rekoč edina možnost za obstoj družbe, vendar pa pri tem ne gre izpustiti nerazumnega obnašanja bank upnic, ki za konverzijo terjatev podajajo ultimate in pogoje, pri tem pa bodo te iste banke iskale državno pomoč, zaradi svojega nevestnega ravnanja.

Za ogled prispevka iz Dnevnika TV SLO1 ob 19 uri, z dne 21.09.2011, pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Skupščina je tako danes sprejela modifikacijo predloga dokapitalizacije, po katerem bodo banke upnice vplačale svoje terjatve v sledečih zneskih:

  • Nova Ljubljanska Banka d.d.. 13.836.035 EUR oziroma 25 % terjatev,
  • UniCredit Banka Slovenija d.d., 1.248.948 EUR oziroma 25 % terjatev,
  • Hypo Alpe-Adria-Bank d.d., 1.281.000 EUR oziroma 15,34 % terjatev,
  • Abanka Vipa d.d., 3.355.000 EUR oziroma 50 % terjatev in
  • Gorenjska banka d.d. pa 0 EUR.

 

Slednjemu vpisu oziroma vplačilu novih delnic bo sledilo še 50 milijonsko nakazilo s strani države, kar naj bi ob vpisu novih delnic bank upnic zadostovalo za nadaljnje delovanje edinega slovenskega letalskega prevoznika. V Društvu MDS se vnovič sprašujem, kako je mogoče da banke upnice kolektivno izsiljujejo državo, čeprav bo največja banka upnica, NLB od države in davkoplačevalcev zahtevala najmanj 400 milijonsko dokapitalizacijo.

 

Opozorilo upravnemu odboru in poziv sindikatom Adrie Airways

Društvo MDS je tudi opozorilo člane upravnega odbora in oba izvršna direktorja, da morajo naslednjih 9 let "zvoziti sami" in naj ne pričakujejo novih kreditov in dokapitalizacije s strani države in delničarjev. Hkrati je Društvo MDS pozvalo vse 4 sindikate Adrie Airways, da sklenejo nove kolektivne pogodbe in prispevajo tudi oni del prepotrebnih sredstev za uspešno sanacijo, saj bremena ne moremo nositi samo delničarji in država oz. davkoplačevalci. 

 

Izredna revizija za zadnjih 5 let

Deli s prijatelji:

Skupščina Adria Airways – vodstvo brez razrešnice, dokapitalizacija sprejeta vendar bo kmalu tudi spremenjena

Danes je na sedežu družbe na Brniku potekala prelomna 29. skupščina družbe Adria Airways, katere glavna točka dnevnega reda je bila dokapitalizacija na osnovi šestih pod-točk, ki so vključevale poenostavljeno zmanjšanje kapitala,  povečanje kapitala s stvarnimi vložki in zatem še z denarnimi vložki. Kljub sprejetju dokapitalizacije, bo po besedah predstavnika PDP, le-ta preklicana in modificirana že v nekaj dneh, tako da se že v mesecu septembru obeta nova, 30. skupščina.

 

Brnik, 31. avgust 2011

 

Večmilijonska izguba v letu 2010; poslovodstvo brez razrešnice ter izredna revizija

Družba je leto 2010 zaključila s 63 milijonsko izgubo, hkrati pa je posebno zaskrbljujoč tudi padec prihodkov družbe. Od leta 2008 dalje so namreč prihodki družbe padli za 27 %, prav tako pa je moč zaznati upad števila potnikov. Na osnovi razvidnih rezultatov je vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS, Peter Marn, podal nasprotni predlog, da se NE podeli razrešnica nekdanjemu, kot tudi zdajšnjemu poslovodstvu, vključno z Nadzornim svetom (Foto: Mavrič Pivk).

Večinski lastnik družbe je podaril, da bo na naslednji skupščini zahteval izredno revizijo za zadnjih pet let, zaradi česar tudi ni podprl razrešnice, kar je posledično pomenilo, da skupščina tako nekdanjemu kot zdajšnjemu poslovodstvu ni podelila razrešnice.

 

Sprejeta dokapitalizacija a bo kmalu tudi spremenjena

Deli s prijatelji:

29. skupščina Adria Airways

Letošnjo skupščino družbe Adria Airways bi lahko označili za prelomno, saj se bo na njej, poleg običajnih zadev odločalo tudi o nujno potrebni dokapitalizaciji. Prav zaradi tega smo se v Društvu MDS odločili, da vas na kratko obvestimo o dogajanju v družbi, ter vam hkrati s pooblastilom za skupščino družbe omogočimo glasovanje na skupščini, v kolikor se sami skupščine ne morete udeležiti.

Skupščina bo sprva odločala o sprejemu letnega poročila in podeljevanju razrešnice poslovodstvu družbe, ki vključuje tudi Nadzorni svet družbe, kjer je delničar Peter Marn, vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS podal tudi nasprotni predlog, da se poslovodstvu družbe ne podeli razrešnica za preteklo leto. Razlog za ne-podelitev razrešnice leži prav v letnem poročilu, saj je družba v preteklem letu imela kar 63 milijonov EUR izgube. Prav slednja izguba je tudi razlog za dokapitalizacijo, ki je prav tako na dnevnem redu.

Po podatkih iz letnega poročila oziroma izhajajoč iz izkazov poslovnega izida za leto 2010 je razvidno, da je Slovenski letalski prevoznik Adria Airways d.d.  v letu 2010 ustvaril negativni kosmati poslovni izid odprodaje v višini 37.354.805 EUR. In da je bil zaradi slabitev vrednosti osnovnih sredstev, čisti poslovni izid leta 2010 negativen v višini 63.073.630,00 EUR oz. kar 43 % izgubo glede na čiste prihodke od prodaje. Takšni rezultati pa po našem mnenju niso zgolj odraz in posledica globalne finančne krize in upada splošne gospodarske rasti, ampak predvsem neracionalnega poslovanja uprave družbe in sprejemanja poslovnih odločitev, ki niso v skladu z načelom skrbnega in poštenega gospodarja ter pravili ravnanja organov vodenja in nadzora, ki bi bili v dobro družbe in bi ji prinašala korist.

Po besedah novega izvršnega direktorja, Klemna Boštjančiča, ki je svoje mesto zasedel sredi leta 2010, je predlagana dokapitalizacija »/…/ nujna, sicer Adrie ne bo več!« V Društvu MDS nam ne preostane drugega, kot da soglašamo s predlagano dokapitalizacijo, čeprav bo le ta potekla na račun davkoplačevalcev, kljub vsemu pa bomo od vodstva družbe zahtevali dodatna pojasnila v zvezi z prihodnostjo slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, predvsem glede iskanje tujega partnerja, ki bi lahko družbi prinesel nov kapital.

Deli s prijatelji:

ADRIA AIRWAYS – nujna dokapitalizacija in nasprotni predlog za NE-podelitev razrešnice

Letošnjo 29. skupščino družbe Adria Airways, ki bo potekala 31. avgusta, bi lahko označili za prelomno, saj se bo na njej, poleg običajnih zadev odločalo tudi o nujno potrebni dokapitalizaciji. Skupščina bo sprva odločala o sprejemu letnega poročila in podeljevanju razrešnice poslovodstvu družbe, ki vključuje tudi Nadzorni svet družbe, kjer je delničar Peter Marn, vodja Odbora malih delničarjev (OMD) pri Društvu MDS podal tudi nasprotni predlog, da se poslovodstvu družbe, vključno z Nadzornim svetom, NE podeli razrešnica za preteklo leto. Razlog za ne-podelitev razrešnice leži prav v letnem poročilu, saj je družba v preteklem letu ustvarila negativni čisti poslovni izid, ki je nekajkrat višji od izida v letu 2009 in kot tak neopravičljiv in nesprejemljiv. Prav slednja izguba je tudi razlog za dokapitalizacijo, ki je prav tako na dnevnem redu.

 

Ljubljana, 11. avgust 2011

 

Slabi rezultati Adrie Airways v letu 2010

Slabi rezultati v minulem letu po našem mnenju niso zgolj odraz in posledica globalne finančne krize in upada splošne gospodarske rasti, ampak predvsem neracionalnega poslovanja uprave družbe in sprejemanja poslovnih odločitev, ki niso v skladu z načelom skrbnega in poštenega gospodarja ter pravili ravnanja organov vodenja in nadzora, ki bi bili v dobro družbe in bi ji prinašala korist.

 

Brez dokapitalizacije Adrie ne bo več?!

Po besedah novega izvršnega direktorja, Klemna Boštjančiča, ki je svoje mesto zasedel sredi leta 2010, je predlagana dokapitalizacija »/…/ nujna, sicer Adrie ne bo več!« V Društvu MDS nam ne preostane drugega, kot da soglašamo s predlagano dokapitalizacijo, čeprav bo le ta potekla na račun davkoplačevalcev, kljub vsemu pa bomo 31. avgusta od vodstva družbe zahtevali dodatna pojasnila v zvezi z prihodnostjo slovenskega nacionalnega letalskega prevoznika, predvsem glede iskanje tujega partnerja, ki bi lahko družbi prinesel nov kapital.

Deli s prijatelji:

Aerodrom Ljubljana s 43 centi dividende na delnico

Na današnji skupščini družbe Aerodrom Ljubljana sta Peter Marn, vodja Odbora malih delničarjev Aerodrom Ljubljana pri Društvu MDS in Rajko Stanković, predsednik Društva MDS zastopala 3,20 % kapitala z glasovalno pravico na skupščini.
 
Brnik, 23. junija 2011
 
Delničarji »mučili« Upravo in predsednico NS z vprašanji več kot 2 uri
 
Po uvodni predstavitvi letnega poročila o delu NS v letu 2010 s strani predsednice nadzornega sveta mag. Anje Strojin Štampar, je na skupščini poročal tudi predsednik uprave Zmago Skobir. Delničarjem je predstavil ključne teme, ki so zaznamovale poslovno leto 2010 in izzive, ki družbo čakajo v bližnji prihodnosti.
 
Predstavil je način pridobivanja novih letalskih prevoznikov in trenutne postopke pri načrtovani gradnji Terminala 2, ki je zaradi obetane rasti prometa nujna. Aerodrom Ljubljana si prizadeva, da bi bil razpis za projekt objavljen še letos in da bi gradnjo delno financirali tudi s pomočjo evropskih sredstev.
 
Lani obnova letališko – pristajalne steze in nova članica Uprave
 
Lani je Aerodrom Ljubljana dokončal obnovo vzletno-pristajalne steze (ki ni ovirala transportnih procesov na Aerodromu, saj je potekala v času širitve vulkanskega pepela z Islandije). Uprava družbe je doživela spremembo (nova članica Uprave je postala Bernarda Trebušak), proti koncu leta pa je celo prišlo do pozitivnega preobrata v prometu. Vsekakor ne gre zanemariti tudi težav domačega letalskega prevoznika, kar je na skupščini sprožilo živahno razpravo med delničarji.
 
Lastniški vstop v Adrio Tehniko kot »nujno zlo«
 
Deli s prijatelji:

Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!

Današnja Druga konferenca o Slovenskem logističnem holdingu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet je sicer postregla s številnimi odgovori na odprte dvome, a vendarle pustila še precej neznank.
 
Brdo pri Kranju, 14. januarja 2011

 
 
 
Po mnenju Društva MDS je ključno vprašanje glede morebitnega omejevanja konkurenčnosti. Pravnik doc. dr. Klemen Podobnik je opozoril, da obstaja možnost, da logistični holding vendarle ne bo dobil dovoljenja Urada za varstvo konkurence.
 
Na drugi strani pa se mu kot pravniku s področja konkurenčnega prava zastavlja vprašanje: zakaj bi najprej ustvarili »monopolista« in ustanovili novo agencijo, ki bi skrbela za to, da se ta monopol ne bi zlorabljal, če že sedaj imamo delujoči trg?
 
USTVARJANJE KARTELOV IN MOREBITNI BEG STRANK IZ LUKE KOPER
 
Na ta nerazumni fenomen je med vprašanji in dilemami opozoril tudi Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. Dejal je, da se ne zdi logično omejevati konkurenco, zlasti v luči pomislekov, ki jih je predstavil Klemen Podobnik, ne da bi prej zagotovili jasno definicijo dostopa do infrastrukture, ki se lahko izvede z izločitvijo v posebno družbo, ali pa se jasno zapiše pod kakšnimi pogoji lahko vsi dostopajo do nje.
 
Nerazumno se mu je zdela zamisel o ustanavljanju novega monopola, ko pa je par mesecev nazaj potekal boj zoper bančni in elektro kartel. Meni, da predlagana oblika, ki omejuje konkurenco, lahko ob vsiljevanju enotne storitve privede do odhoda številnih strank iz Luke Koper v smereh 50 km proti severu ali jugu (Trst ali Reka). Zanimalo ga je, ali imajo snovalci Slovenskega logističnega holdinga pripravljen kakšen scenarij tudi za ta primer, saj so številne stranke Luke Koper napovedale svojo preusmeritev v druga pristanišča. Nenazadnje, sedanji model bi morda bil bolj primeren za čas SOZD-ov pred letom 1990, kot pa v 21. stoletju.
 
Peter Mahnič, logist in špediter iz ACK, d.d., je tudi opozoril, da mora biti infrastruktura (pristanišča in tiri) javno dostopna pod konkurenčnimi pogoji vsem. V Sloveniji  so navsezadnje prisotni številni svetovni logisti, katerih letni promet je večji, kot je BDP Slovenije.
 
Eden izmed udeležencev - nekdaj sicer prvi človek enega izmed treh velikih sistemov, ki se združujejo - je ob robu srečanja v neformalni debati izjavil: »Iz treh bolnikov ne moreš narediti enega zdravega, potrebno bi bilo najprej sanirati vse tri družbe, prenesti infrastrukturo na posebne družbe in šele nato ustanavljati holding.«
 
EKONOMSKI VIDIKI IN ODPRTE DILEME
 

Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:

·        kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga,
·        kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt
·       kako urediti razmerja med podjetji v holdingu in zavedati se moramo, da noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha.
 
ODGOVORI NA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODPRTE DILEME
 
Pravnik Bojan Bugarič je izpostavil predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.

 

IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1

 

 
Na vprašanje iz prejšnje konference o tem, kako si Vlada RS predstavlja izplačilo preostalih deležnikov, ki jih je v Luki Koper nekje okoli 33 % in v Intereuropi nekje okoli 60 % je bil odgovor jasen in nedvoumen: skladno z določili Zakona o prevzemih (ZPRE-1). Na dodatno vprašanje udeleženca  v zvezi s ceno izplačila pa je ostal brez odgovora. Pričakovati je, da so pričakovanja malih delničarjev dokaj visoka, glede na trenutne neverjetno nizke cene, ki so še padle po napovedi ustanavljanja holdinga. Razlika v vrednosti, če primerjamo najvišje tečaje in trenutne, pa je kar 4 do 5 kratna.
 
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA, OSTALA DVA UDELEŽENCA BOLJ SKEPTIČNA
 
Holdinška struktura sicer predstavlja le eno izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij. V konkretnem primeru, upoštevaje dejansko stanje podjetja in globalno krizo, pa ne rešuje osnovnega problema organizacije in neučinkovitosti SŽ. Istočasno prinaša tveganje, da bo že tako slabo poslovanje SŽ v slabše poslovanje potegnilo tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja (Luka Koper, Intereuropa). SŽ bi bilo potrebno najprej reorganizirati na dva dela: infrastrukturo in promet. V obeh delih je potrebno izvesti reorganizacijo poslovanja, racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej, ter poiskati nove pristope za nastop na trge.
 
Istočasno ne gre pozabiti, da je komercialno povezovanje lahko povsem dovolj za boljše poslovanje vseh treh družb. Le-te imajo namreč povsem različne kulture, organizacijske klime, način dela in tudi razmišljanja, kar posledično onemogoča poslovanje pod isto streho.
 
SINDIKATI OPOZARJAJO NA MOREBITNO TEMPIRANO SOCIALNO IN ODGOVORNOST MENAGERJEV
 
Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.
 
dr. MAKS TAJNIKAR ZAGOVARJA MREŽENJE IN PRI TEM DODAJA, DA NE SLOVENCI, NE NEMCI TEGA NE OBVLADAMO. AKUN IMA ŽE SEDAJ MOŽNOST HOLDINŠKE PLATFORME
 
Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways dr. Maks Tajnikar, predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta, kot npr. pri Italijanih. Mimogrede je spomnil, da ima Vlada RS že v tem trenutku vse vzvode za holdinško platformo preko AUKN, ki upravlja vsa tri podjetja.
 
PREDSEDNIK VLADE RS BORUT PAHOR TRDNO PREPRIČAN V PROJEKT
 
Borut Pahor - predsednik Vlade RS je večkrat jasno nakazal, da zanj dvoma o uspešnosti projekta ni več. Zaveda pa se, da bo končno odločitev morala sprejeti Vlada RS ali celo Državni zbor, ter pozval vse akterje, da morda v zadnjem krogu pogovorov, ki se bodo odvijala v podjetjih razrešijo še vse preostale dileme. Vendarle, brez dobre volje in predvsem zavzetosti vseh treh akterjev, projekt ne more uspeti. Osebno sicer verjame, da bo projekt uspešen, a hkrati priznava, da ni vedeževalec in bi bilo neodgovorno če bi trdil, da morda ne bo težav. Tudi slednje so rešljive z dobro voljo vseh.  
 
DRUŠTVO MDS NE NASPROTUJE PROJEKTU – POTREBNI SO PREDHODNI KORAKI
 
Društvo MDS glede na predstavljene odgovore, tako ekonomske kot pravne, ni že vnaprej nenaklonjeno projektu. Ocenjuje le, da je potrebno predhodno opraviti naslednje:
 
·       ločiti infrastrukturo (tire in pristaniško),
·       zagotoviti sredstva za hitro posodobitev železniških tirov in izgradnjo drugega tira od  Luke Koper do Divače (mimogrede, prvi tir je bil izgrajen prav zaradi Luke Koper in njenih potreb),
 
·       finančno sanirati vsa tri podjetja, ponovno opraviti ustrezno analizo stanja, prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj in šele nato pristopiti k oblikovanju holdinga.

 

 

V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?

 

Deli s prijatelji:

Adria Airways na smrtni postelji, Uprava še vedno v sedlu

Uprava družbe Adria Airways, s prvopodpisanima mag. Tadejem Tufkom in dr. Maksom Tajnikarjem, je dne 29.11.2010 delničarjem napisala Pismo. Pismo začenja z navedbo: »Adria Airways je leto 2009 sklenila z izgubo v višini 14 milijonov evrov. S tem je še povečala kumulativno izgubo iz preteklih let, saj je družba imela izgubo tudi v letih 2008 in 2005, 2007 in 2006 pa poslovala z minimalnim dobičkom... V prvi polovici leta 2010 je družba ustvarila še dodatno izgubo iz poslovanja v višini 7 milijonov evrov«. Številke so zgovorne same po sebi. Družba Adria je potrebna temeljitega prestukturiranja, sicer so njeni dnevi šteti.

Ljubljana, 8. december 2010

Uprava družbe se resnosti stanja zaveda. To je razvidno iz njenih aktivnosti in pripravljenih dokumentov. V letu 2010 je bila izvedena dokapitalizacija, v strategiji družbe, pripravljeni decembra 2009, pa si je uprava kot strateški cilj številka 1 zadala »doseganje praga rentabilnosti z obstoječimi zmogljivostmi in dejavnostmi v letu 2010«. Kljub zavedanju o problemih se je v letu 2010 izkazalo, da je uprava nesposobna prestrukturirati družbo v skladu s straškimi cilji. V prvi polovici leta 2010 je namreč družba Adria kljub dokapitalizaciji namesto doseganja praga dobička ustvarila 7 milijonov evrov izgube, po ocenah poznavalcev pa bo celoletna izguba v letu 2010 presegla izgubo iz leta 2009. Družba tudi ne izkorišča obstoječih zmogljivosti, še več, sredi leta so prizemljili Airbus 320 S5-AAA, za katerega imajo v bilanci še vedno večmilijonske obveznosti do bank.

Deli s prijatelji:
Syndicate content
Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.