Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,
Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ
Aerodrom Ljubljana
Aerodrom Ljubljana, d.d. - Kontaktni podatki
Aerodrom Ljubljana s 43 centi dividende na delnico
Adria Airways na smrtni postelji, Uprava še vedno v sedlu
Uprava družbe Adria Airways, s prvopodpisanima mag. Tadejem Tufkom in dr. Maksom Tajnikarjem, je dne 29.11.2010 delničarjem napisala Pismo. Pismo začenja z navedbo: »Adria Airways je leto 2009 sklenila z izgubo v višini 14 milijonov evrov. S tem je še povečala kumulativno izgubo iz preteklih let, saj je družba imela izgubo tudi v letih 2008 in 2005, 2007 in 2006 pa poslovala z minimalnim dobičkom... V prvi polovici leta 2010 je družba ustvarila še dodatno izgubo iz poslovanja v višini 7 milijonov evrov«. Številke so zgovorne same po sebi. Družba Adria je potrebna temeljitega prestukturiranja, sicer so njeni dnevi šteti.
Ljubljana, 8. december 2010
Uprava družbe se resnosti stanja zaveda. To je razvidno iz njenih aktivnosti in pripravljenih dokumentov. V letu 2010 je bila izvedena dokapitalizacija, v strategiji družbe, pripravljeni decembra 2009, pa si je uprava kot strateški cilj številka 1 zadala »doseganje praga rentabilnosti z obstoječimi zmogljivostmi in dejavnostmi v letu 2010«. Kljub zavedanju o problemih se je v letu 2010 izkazalo, da je uprava nesposobna prestrukturirati družbo v skladu s straškimi cilji. V prvi polovici leta 2010 je namreč družba Adria kljub dokapitalizaciji namesto doseganja praga dobička ustvarila 7 milijonov evrov izgube, po ocenah poznavalcev pa bo celoletna izguba v letu 2010 presegla izgubo iz leta 2009. Družba tudi ne izkorišča obstoječih zmogljivosti, še več, sredi leta so prizemljili Airbus 320 S5-AAA, za katerega imajo v bilanci še vedno večmilijonske obveznosti do bank.
Skupščina Adrie Airways sprejela prehod na enotirni sistem upravljanja "z lepotno napako"
Rajko Stanković, predsednik Društva MDS, pravna zastopnica Društva MDS Mojca Cvetko in predsednik Odbora malih delničarjev Adrie Airways in Odbora malih delničarjev Aerodroma Ljubljana pri Društvu MDS Peter Marn so se udeležili današnje skupščine Adrie Airways, kjer so zastopali 0,36 % osnovnega kapitala. PDP, kot večinski delničar, je zastopal 87,38 % okapitala. Banka NLB, ki ima 7,46 % kapitala, pa se, kot v primeru Istrabenza, ponovno ni udeležila skupščine.
Po naših dokaj zanesljivih informacijah bo Adria Airways tudi letos pridelala precejšnjo izgubo in ne pozitivno nulo. Pri tem se upravičeno sprašujemo ali ji morda grozi kapitalska neustreznost? Tudi najavljena morebitna dokapitalizacija države v višini 5 mio EUR tega najverjetnje ne bo sanirala.
Brnik, 1. junija 2010
Na skupščini so podali dva nasprotna predloga in sicer:3.1. Delničar je predlagal, da se Upravi za leto 2009 ne podeli razrešnica iz naslednjih razlogov: Po podatkih iz letnega poročila, oziroma izhajajoč iz izkazov poslovnega izida za leto 2009 je razvidno, da je slovenski letalski prevoznik Adria Airways lani ustvaril 12,2 milijona evrov izgube iz poslovanja in približno 13,5 milijona evrov čiste izgube. V primerjavi z letom prej se je čista izguba poslovanja v letu 2009 povečala iz 3,24 milijona evrov na 13,49 milijona evrov, čisti prihodki iz prodaje pa so upadli za kar 21,4 odstotkov na 161,4 milijona evrov. Takšni rezultati po mnenju delničarja niso zgolj odraz in posledica globalne finančne krize in upada splošne gospodarske rasti, ampak tudi nezadostne racionalizacije poslovanja.
Po izčrpni razpravi je tudi Peter Marn zaželel, da družba posluje bolje in poskuša izkoristiti vse notranje rezerve. O tem sklepu se ni glasovalo, saj je bil podprt prvotni sklep, ki je podelil razrešnico Upravi in NS družbe za leto 2009. (na sliki desno Mojca Cvetko, univ.dipl.iur. - pravna zastopnica Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki se je danes udeležila skupščine Adrie Airways).
Nasprotni predlog k točki 5. dnevnega reda se je glasil: »Sklep številka 5.2.: Skupščina ne sprejme predlagane spremembe statuta družbe glede načina upravljanja družbe z uvedbo enotirnega sistema upravljanja:«
Aerodrom Ljubljana
Poslanci za novelo o prevzemih
Medij: Delo Avtorji: N. G. Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 2
Trg kapitala Kaj bo z družbami v državni lasti?
Ljubljana - Poslanci so včeraj brez glasu proti sprejeli novelo zakona o prevzemih, ki dviguje prevzemni prag s 25 na 33 odstotkov, s čimer želi vlada oživiti slovenski trg kapitala. Opozicijski poslanci pa so opozarjali, da novela ne rešuje države, ki ji zaradi prekoračitve prevzemnega praga grozi odvzem glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije, Abanki, Aerodromu Ljubljana in NKBM. »To je že druga novela zakona o prevzemih, ki se ne dotika problematike družb v državni lasti, ki jim grozi odvzem glasovalnih pravic,« je rekel poslanec Pozitivne Slovenije Stanko Stepišnik. Po njegovem mnenju bi izguba glasovalnih pravic v (strateških) družbah lahko povzročila nepopravljivo škodo državnemu premoženju: »S tem bi pred prihajajočimi skupščinami družb povzročili, da bodo manjšinski lastniki obvladovali družbe z večinskim deležem države, tudi upravljavsko, torej bodo lahko zamenjali nadzorne svete in kasneje uprave družb.«
Nekatere slovenske delnice so letos že izkazale lepe donose
Medij: Delo Avtorji: Belavič Gorazd Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Posel & denar Datum: 14. 05. 2012 Stran: 26
Domači trg Začenja se sezona skupščin delniških družb, odgovorni lastniki se jih udeležijo inpretresejo delo uprave
V prvih majskih dneh rasti delnic slovenskih blue chip podjetij ni bilo, imajo pa vlagatelji kar nekaj razlogov za prvo letošnjo »košnjo«. Donosnost številnih delnic je bila od začetka leta do konca aprila dvoštevilčna: Luke Koper 30, Zavarovalnice Triglav 24, Petrola 23, Aerodroma Ljubljana 16 odstotkov. Negativno gibanje tečajev v preteklem tednu je morda posledica ravno prodaj zaradi unovčevanja dobičkov.
Sicer pa so v zadnji dneh o datumih in dnevnih rednih skupščinah svoje lastnike obvestila javna podjetja. Skupščine bi šaljivo lahko enačili z roditeljskimi sestanki. Starši (delničarji) obiščejo učiteljico/-ja (nadzorni svet) in poizvedo o napredku svojega otroka (uprave oziroma podjetja). Ponekod otroci (uprava) priredijo poseben nastop (predstavitev rezultatov poslovanja in prihodnjih načrtov), tako da se starši (delničarji) lahko sami prepričajo o njihovi aktivnosti. Marsikje starši (delničarji) odločajo tudi o programu dela (statutu družbe) in kritično ocenijo učiteljico/-ja (odločajo o plačilu nadzornega sveta).
Višji prevzemni prag?
Medij: Večer Avtorji: J. Z.,Vidic Ivan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 04. 2012 Stran: 8
Prevzemni prag naj bi s 25 odstotkov dvignili na tretjino glasovalnih pravic. Novela zakona o prevzemih naj bi spodbudila trg kapitala, vlado pa najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala
Vlada v državni zbor pošilja novelo zakona o prevzemih in predlaga nujni postopek pri sprejemu. Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav je pojasnil, da vladni predlog zvišuje prevzemni prag s sedanjih 25 odstotkov na tretjino deleža glasovalnih pravic v ciljni družbi, s tem pa naj bi bila višina prevzemnega praga primerljiva z rešitvami v drugih državah EU. Slovenija po pojasnilih ministra s sedanjim 25-odstotnim prevzemnim pragom bistveno odstopa od rešitev v drugih državah članicah povezave, saj ima, razen Madžarske, najnižji prevzemni prag. Žerjav je naštel, da imajo Avstrija, Belgija, Češka, Francija, Nemčija, Italija in Nizozemska 30-odstotni prag, Poljska in Slovaška pa 33-odstotnega.
"Vlado pri tem najbolj zanima dotok svežega, tujega kapitala, je povedal minister in dodal, da z novelo vlada odpravlja tudi pomanjkljivost, "ki se je nehote prikradla v veljavni zakon", ko za prekrške ni mogoče kaznovati posameznikov. Novela tako določa pravno podlago, na podlagi katere bi lahko agencija za trg vrednostnih papirjev za prekrške kaznovala tudi posameznike. Žerjav je še zatrdil, da je novela usklajena s kvalificiranimi deleži o pridobitvi vrednostnih papirjev, denimo z zakonom o bančništvu.
Prag naj bi bil ovira
Prevzemni prag na 33 odstotkov, država bo odrešena prevzemov
Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 16. 04. 2012 Stran: 11
Vlada bo v četrtek obravnavala in predvidoma potrdila predlog sprememb zakona o prevzemih. Predlagan je dvig prevzemnega praga s 25 na 33 odstotkov »z namenom pozitivnega vpliva na oživitev kapitalskega trga«.
Slovenija imaz zdaj veljavnim zakonom ob Madžarski najnižji prevzemni prag med članicami EU; večina ima mejo določeno pri 30 odstotkih. Dvig praga je konec marca predlagala agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP), predlog pa je vladi formalno vložilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovana Žerjava. »Obveznost podati prevzemno ponudbo že pri 25 odstotkih ima namreč za posledico, da večji vlagatelji, ki bi si zaradi velikosti svojega vložka želeli imeti vpliv vsaj na določene poslovne odločitve (to je na tiste, ki zahtevajo statutarno večino, kije navadno določena na 75 odstotkih), ne morejo doseči takšnega cilja brez prevzemne ponudbe, ki pa se mora nanašati na vse delnice,« opozarjajo v ATVP. Takšen ukrep bi skupaj z drugimi (postopen umik države iz družb brez strateškega pomena, zbiranje kapitala prek javnih ponudb vrednostnih papirjev in uvrstitev teh na organizirani trg) po mnenju ATVP domačim in tujim vlagateljem poslal »močan pozitiven signal«.
V Varšavi brez poslov s Krko, državni lastniki ohromljeni
Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez,Smrekar Tanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borze&denar Datum: 13. 04. 2012 Stran: 15
V Ljubljani je bilo s Krko včeraj za milijon evrov poslov, v Varšavi z njo niso trgovali
Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je vzela glasovalne pravice državnim lastnikom novomeške Krke. Gre za serijo postopkov odvzema glasovalnih pravic v družbah, ki ga je »zakuhal« broker Luke Koper.
Spomnimo, Luka Koper oziroma upravljavec njenih sredstev je kot portfeljsko naložbo kupil več delnic slovenskih podjetij, s tem pa je kršil zakon o prevzemih. Ta povezanim lastnikom (državi) prepoveduje dokupovanje delnic.
Lastnikov Žugljeva palica ne skrbi preveč
Tokrat je ATVP glasovalne pravice v Krki prepovedal uresničevati Sodu, Kadu, Luki Koper, Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in KBM Fineku. Lastnikov, ki imajo okoli 27 odstotkov Krke, po naših informacijah Žugljeva odločba ne skrbi preveč. Oziroma kot pravi Tomaž Kuntarič s Soda (ta ima skoraj 15 odstotkov Krke): »Uporabili bomo ustreznapravna sredstva, torej bomo vložili tožbo na vrhovno sodišče, poleg tega pa je v pripravi sprememba zakonodaje.«
Na spremembo prevzemne zakonodaje računajo tudi v Luki Koper, kjer z Žugljevo odločbo uradno še niso seznanjeni. Nova prevzemna zakonodaja naj bi zvišala prevzemni prag.
