Aerodrom Ljubljana

Bo državi tokrat uspela vrnitev glasovalnih pravic?

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 02. 2014 Stran: 8

Prevzemna zakonodaja

Državi se morda le obeta vrnitev glasovalnih pravic v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana ali Telekomu Slovenije. Gospodarsko ministrstvo je namreč spisalo nov predlog sprememb zakona o prevzemih, ki bi državi omogočil, da znova pridobi možnost za glasovanje na skupščinah družb, v katerih je izgubila glasovalne pravice. V skladu s predlogom bi morala Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) državi glasovalne pravice vrniti že, če bi ta svoj delež znižala na enak delež, ki ga je imela pred uvedbo postopka ATVP. Objava prevzemne ponudbe ali znižanje deleža pod prevzemni prag namreč ne bi bila več edina pogoja za vrnitev glasovalnih pravic, saj bi mednje uvrstili še »znižanje glasovalnih pravic na delež, zaradi katerega je nastopila obveznost dati prevzemno ponudbo«.

Spomnimo, da zakon o prevzemih leta 2006 lastnikom družb, ki so ob uveljavitvi zakona že presegali 25-odstotni prevzemi prag, ni odvzel glasovalnih pravic, a le, ce ti v prihodnje svojega deleža niso povečevali. Za zaplet sta v letih 2010 in 2011 poskrbeli Luka Koper in Nova KBM, ki sta kupili delnice nekaterih državnih podjetij (tudi Save, Petrola, Pozavarovalnice Sava). Državni lastniki so bili postavljeni pred odločitev, ali objavijo prevzemno ponudbo, zmanjšajo delež pod prevzemni prag ali pa tvegajo odvzem glasovalnih pravic ATVP. Zgodilo se je slednje. Po dvigu prevzemnega praga na 33 odstotkov se je država v nekaterih podjetjih ukrepu varuha trga ognila, še vedno pa je brez glasovalnih pravic v Aerodromu Ljubljana, Telekomu Slovenije, Zavarovalnici Triglav, Novi KBM in Abanki Vipa. Obe banki je država z nedavnimi dokapitalizacijami sicer podržavila, medtem ko bi ji nov predlog sprememb zakona o prevzemih v Zavarovalnici Triglav, Aerodromu Ljubljana in Telekomu Slovenije, ki ga država sicer že prodaja, glasovalne pravice vrnil. Dobili bi jih že, če bi bil delež znova tak ali nižji, kot je bil pred spornimi nakupi delnic v letih 2010 in 2011. Po predlogu sprememb zakona bi morala AT-VP še ugotoviti, da so nastopila nova dejstva, izdati novo odločbo in lastnikom odvzete glasovalne pravice vrniti oziroma ugotoviti, da je »mirovanje glasovalnih pravic prenehalo«. S spremembo zakona bi »povozili« tudi odločitev vrhovnega sodišča, kije odločbe ATVP potrdilo.

Politika in prodaja letalske industrije

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2014 Stran: 2

Privatizacija Najbolj buren je prodajni postopek Aerodroma Ljubljana - Za Adrio Airways tehnika več kot deset interesentov

Ljubljana - Čeprav SD očitno ne bo zahtevala, da se v koalicijski pogodbi »zamrzne« prodajo Aerodroma Ljubljana in drugih že začetih postopkov, so razlike v koaliciji, ko gre za prodajo državnega premoženja, očitne. Država zdaj prodaja 15 podjetij, tudi letalsko industrijo.


Državni zbor je lansko pomlad na predlog vlade potrdil privatizacijo celotne slovenske letalske industrije. Ža Adrio Airways išče švicarski finančni svetovalec Barons kupca že leto in tričetrt, finančni svetovalec za prodajo Aerodroma Ljubljana je bil izbran pred dobrim mesecem, za nakup Adrie Airways Tehnika je več kot deset interesentov.

Država brez pravic

Najbolj buren je vsekakor prodajni postopek v Aerodromu Ljubljana, katerega delnice kotirajo na ljubljanski borzi. Država namreč v trenutku napovedi privatizacije v družbi ni imela glasovalnih pravic - in jih se vedno nima. Tudi zato, ker ni naredila vsega, kar bi lahko. Veliki mali delničarji, pomeni različni skladi, pa so nato ob mrtvoudnosti države in tihem blagoslovu Soda sredi lanskega septembra izglasovali ustavitev projekta drugega potniškega terminala, za katerega je bila sicer 21. januarja lani podpisana pogodba o evropsko-državnem sofinanciranju. Ob zavrnitvi 57-milijonske naložbe v drugi terminal so se delničarji odpovedali tudi 14,4 milijonom evrov evropskih sredstev (trideset milijonov evrov pa je imel AL lastnih likvidnih sredstev). Do zavrnitve je Aerodrom Ljubljana v projekt že vložil 2,375 milijona evrov.

Država v treh družbah še brez glasov

Medij: Delo Avtorji: Grgič Maja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 14. 01. 2014 Stran: 8

Glasovalne pravice Zakon o holdingu ne bo ignoriral odločb ATVP

Ljubljana - Država je z dokapitalizacijo NKBM in Abanke v teh družbah znova pridobila glasovalne pravice, v Zavarovalnici Triglav, Telekomu Slovenije in Aerodromu Ljubljana pa bo, kot kaže, tudi po sprejetju zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH) ostala brez njih.


Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) je državnim lastnikom zaradi kršenja prevzemne zakonodaje že pred časom odvzela glasovalne pravice v devetih družbah. V štirih družbah jih je država v tem času ponovno dobila, v petih pa je odločba ATVP še veljala.

Pred kratkim je država glasovalne pravice dobila tudi v Novi Kreditni banki Maribor in Abanki, ki ju je država v okviru sanacije bank dokapitalizirala in podržavila, delnice drugih lastnikov pa razveljavila in izbrisala iz delniške knjige. Na ATVP pojasnjujejo, da je država glasove v bankah nazaj pridobila na podlagi dolčapitalizacije in izjeme po zakonu o bančništvu.

Umik spornega določila

Brnik premajhno okno v svet

Medij: Horizont Avtorji: Lesjak Klapš Silverka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 12. 11. 2013 Stran: 7

Si zamislite, da so bili celo časi, ko so potniki z mariborskega letališča lahko vsak dan leteli v Beograd, Skopje... In kaj imamo danes? Novega terminala na ljubljanskem letališču še nekaj časa ne bo in milijoni evropskih evrov so odfrčali. Tako so odločili mali delničarji in zavrli razvoj Letališča Jožeta Pučnika za desetletja. Medtem pa se graško letališče z milijonom prepeljanih potnikov letno že lahko kosa z ljubljanskim. Celo mariborsko, čeprav brez redne linije, je dobilo prenovljen potniški terminal.

Žal bomo lahko le nemo opazovali, kako bodo francoski investitorji četrt milijarde evrov vlagali v zagrebško letališče in ali bodo celo začeli načrtovano gradnjo drugega, sodobnega mednarodnega letališča v hrvaški metropoli. Eden najhitreje rastočih letalskih prevoznikov v zadnjem obdobju, Etihad Airways iz Abu Dabija, je prevzel srbski Jat, ki se po novem imenuje Air Serbia in gradi svoj balkanski hub v Beogradu. Tudi petzvezdična letalska družba Qatar Airvvavs je med Ljubljano in Zagrebom raje izbrala Plešo. Medtem tudi nizkocenovnika Rvanair v Zadru in Wizz Air v Skopju gradita svoji bazi m na novo zaposlujeta več sto domačinov. Pred kratkim sem pristala na novem letališču v Skopju, v katerega so investirali Turki, in nisem mogla verjeti, kako veliko in sodobno letališče ima majhna balkanska država. Če k temu dodamo, da celo na Korčuli razmišljajo o gradnji sodobnega malega letališča, vidimo, kako kratkovidni so bili mali delničarji Aerodroma Ljubljana, čeprav sem sama s svojim mini deležem glasovala za investicijo v drugi potniški terminal. Tudi država, ki je še večinska lastnica družbe Aerodrom Ljubljana, je bila za to investicijo, a zaradi prepovedi glasovanja s strani Agencije za trg vrednostnih papirjev ni mogla uresničevati svojih interesov. Zakaj ne, je pa že druga zgodba. 57 milijonov evrov vredna finančna konstrukcija bi bila bogato podprta z evropskim denarjem, ki ga v Bruselj vplačujemo vsi državljani in ki je vsaj za to investicijo zdaj izgubljen. Nekaj deset milijonov evrov gotovine pa smo v bilanci družbe Aerodrom Ljubljana pustili tudi delničarji, ko si vsega nismo razdelili za dividende ter verjeli, da bodo ta sredstva namenjena razvoju letališča. A kot kaže, se to še ne bo razvijalo in glede na to, da J je letališče na spisku prodaje državnega premoženja, za razvoj očitno ne bo j preostalo drugega, kot da ga prodamo : najboljšemu ponudniku, ki ga bo znal razvijati in bo poskrbel, da ne bo zaostajalo za vsemi, ki nas prehitevajo po levi in desni. Da ga sami ne znamo dobro upravljati, kot bi porekli kritiki prodaje in zagovorniki nacionalnega interesa, smo z zadnjo odločitvijo še enkrat dokazali. Tudi nabor letalskih družb, ki letijo z Brnika, bi lahko bil večji, vsaj redna linija z Berlinom, prestolnico Nemčije, kateremu gospodarskemu vlaku se skušamo priključiti, bi gotovo bila rentabilna ...

"Glede nakupa Croatie se bo treba še bojevati"

Medij: Delo Avtorji: Ferlič Žgajnar Brigite Teme: Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ozadja Datum: 11. 11. 2013 Stran: 10

Intervju Pri šestintridesetih letih zaseda položaj prvega nadzornika Zavarovalnice Triglav in je član uprave Soda. Kariero je kot Velenjčan začel v Vegradu v VViesbadnu. Nadaljeval jo je v nekem nemškem podjetju, pa pri Potezi in kasneje na finančnem ministrstvu. Mandat predsednika nadzornega sveta je nastopil pred štirimi meseci, zdaj pa so ga že hoteli zamenjati. Tako ravnanje ima za slovensko folkloro. Pravi, da si želi biti z ljudmi pošten, iskren in držati besedo.

'Runjak preprečil puč v Zavarovalnici Triglav, ostaja na mestu predsednika nadzornega sveta' in podobni so bili prejšnji teden naslovi v medijih. Kaj se je dogajalo v ozadju?

Namen ni bil, da bi bila zadeva medijsko odmevna, na žalost je bil to stranski produkt dogajanja, in to za družbo ni dobro.

V Triglavu imamo nesrečno situacijo, saj ima država 63-odstotni lastniški delež, nima pa glasovalnih pravic, zato je prav, da svoje interese zasleduje skozi nadzorni svet. Z vidika upravljanja je to težka situacija, moj namen pa je bil vedno iskanje konsenza znotraj nadzornega sveta. Struktura tega je raznovrstna s številnimi strokovnjaki, tudi tujimi, ki imajo neko širino, znanje s področja upravljanja, financ, zavarovalništva. Med vsemi temi mnenji je izziv iskati ravnotežje.

In ta izziv je bil prejšnji teden še posebej velik?

Nanašal se je na zgodbo v zvezi z nakupom hrvaške zavarovalnice Croatia Osiguranje, ko Triglav s svojo neobvezujočo ponudbo žal ni prišel v ožji izbor.

Zakaj niste želeli, da bi o tem stekla izredna seja nadzornikov?

Ob reviziji še skrbni pregled

Medij: Delo Avtorji: A. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 15. 10. 2013 Stran: 9

Aerodrom Ljubljana Priprave na prodajo

Ljubljana - Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik je na Dnevih slovenskega turizma obžaloval, da so delničarji Aerodroma Ljubljana zavrnili gradnjo novega terminala na Brniku. Na ugotovitev Dela, da obžalovanje ni na mestu, saj ni vlada Alenke Bratusek naredila nič, da bi bila naložba uresničena, pa je odvrnil, da bodo pri prodaji postavili takšne pogoje, da bi vendarle gradili. Gradnjo drugega terminala, ki bi ga sofinancirala EU, so zavrnili mali delničarji, potem ko je Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) že na začetku leta državi in povezanim podjetjem odvzela glasovalne pravice. Svet ATVP niti tik pred delničarsko skupščino glasovalnih pravic niti začasno ni odmrznil.

Vlada je imela vse poletje čas, da bi jasno povedala, ali podpira gradnjo. Javno je v svojem imenu gradnjo podprl le minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, vlada pa tega ni storila niti na sami skupščini. Logično: odločitev delničarjev je brez besed podpirala tudi Slovenska odškodninska družba (Sod), kjer napovedujejo, da bodo »v okviru prodajnega postopka storili vse za zagotovitev strateškega partnerja, ki bo družbi omogočil nadaljnji dolgoročni razvoj letališke infrastrukture«. O velikosti naložbe pa bo odločal novi strateški partner.

O skupni prodaji tudi z malimi delničarji

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 10. 2013 Stran: 9

Privatizacija Aerodroma Ljubljana

Potem ko so delničarji zavrnili naložbo v nov potniški terminal, so se v Slovenski odškodninski družbi očitno odločili, da pospešijo postopek privatizacije Aerodroma Ljubljana, o možnosti skupne prodaje pa se dogovarjajo tudi z malimi delničarji.

Manj kot dva tedna po tistem, ko je moral predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir zaradi nasprotovanja malih delničarjev načrte za megalomansko investicijo v nov potniški terminal pospraviti v predal, si v Slovenski odškodninski družbi (Sod) prizadevajo za čim hitrejši začetek privatizacije upravljalca brniškega letališča.

Sod je tako k sodelovanju pri privatizaciji že povabil tudi številne manjšinske lastnike Aerodroma Ljubljana, vendar naj bi se po neuradnih informacijah prodajnim postopkom za zdaj pridružili le nekateri manjši delničarji, Zavarovalnica Triglav, Kapitalska družba in Modra zavarovalnica. Večina večjih nedržavnih lastnikov odločitve še ni sprejela, saj želijo pred tem jasno stališče države, ali bo naprodaj ves Aerodrom Ljubljana ali pa namerava država tudi po privatizaciji ohraniti kontrolni 25-odstotni paket delnic.

Frajerji v črnem

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 18. 09. 2013 Stran: 5

Desetina lastnikov Aerodroma Ljubljana je ob statiranju večinske lastnice države, ki na skupščini delničarjev ni niti muksnila, prihodnost pomembnega državnega infrastrukturnega objekta pa so poskušali reševati ultra mali delničarji in zaposleni, zavrnila 57 milijonov evrov vredno naložbo v nov terminal in zavrgla 14 milijonov nepovratnih evropskih sredstev.

Nov terminal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana je nujen. To potniki, ki se drenjajopred takimi in drugačnimi okenci ter prevzemajo namočeno prtljago, predvsem pa zaposleni, prekleto dobro vedo. Novodobnim finančnim ekspertom in državi pa je očitno vseeno. Resne finančne analize so potrdile, daje naložba primerna. Analiza neznanega inštituta iz Doba pri Domžalah in v lasti avtorja, znanega profesorja, je pavšalno ugotovila, da naložba ni primerna. Naročnik analize je ena od tukajšnjih •finančnih družb, ki je takoj za državo največja lastnica Aerodroma.

Finančna konstrukcija gradnje potniškega in tovornega terminala je predvidevala veliko lastno udeležbo Aerodroma, kjer so z odrekanjem v zadnjega pol stoletja spravili na kup petinštirideset milijonov likvidnih sredstev. To je zdaj plen. Preprost izračun kaže, da bi si dvetretjinska lastnica država lahko izplačala 30 milijonov evrov.

Ocena, ki je zrušila naložbo na Brniku

Medij: Delo Avtorji: A. S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 09. 2013 Stran: 9

Terminal Naročnik ocene Publikum, avtor J. P. Damijan za L. I. F. E.- Negacija Jaspersa

Ljubljana - Z desetino vseh delnic Aerodroma Ljubljana so veliki mali delničarji zavrnili naložbo v nov potniški in tovorni terminal na Brniku. Oceno o upravičenosti je za Publikum pripravil dr. Jože P. Damijan.


Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani po besedah njihove predstavnice za odnose z javnostjo Dušice Vehovar Zaje s študijo ni seznanjena in je tudi ne more komentirati. Glavni argument proti gradnji je ob nesmiselnosti naložbe pred prodajo domnevno preveč optimistična napoved rasti prometa.

Predsednik uprave Aerodroma Ljubljana Zmago Skobir je Damijanovo oceno pridobil šele po skupščini delničarjev. Avtor po Skobirjevih besedah v njej negira ugotovitve svetovalnega organa evropske komisije, Jaspersa, ki je gradnjo novega potniškega terminala s finančnega in poslovnega stališča ocenil za potreben razvojni projekt, na temelju česar so bila zanj odobrena tudi nepovratna evropska sredstva.

Več prahu kot vsebina Damijanove ocene je dvignil njegov nastop na komercialni televiziji, saj je bila v ozadju tabla Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani (EFUL). Ocene namreč niso pripravili na fakulteti, temveč v Ljubljana Institute of Finance and Economics (L. I. F. E.), s katerim fakulteta nima sklenjene nobene pogodbe. Že včeraj smo poročali, da sta direktorja in lastnika L. I. F. E. Sandra in Jože Damijan, sedež družbe pa je v Dobu pri Domžalah.

Skobirju zmanjkalo podpornikov

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 09. 2013 Stran: 8

Aerodrom Ljubljana

Delničarji so včeraj z veliko večino zavrnili načrte predsednika uprave Aerodroma Ljubljana Zmaga Skobirja. Ta bo moral načrte za megalomansko investicijo v nov potniški terminal pospraviti v predal, čeprav je za naložbo porabil že 2,4 milijona evrov.

Predsedniku uprave Aerodroma Ljubljana Zmagu Skobirju je včeraj, ko je delničarje skušal prepričati o podprtju megalomanske investicije, ob strani stala le peščica delničarjev. Poleg nekaterih sedanjih in nekdanjih zaposlenih še predsednik društva malih delničarjev MDS Rajko Stankovič in Peter Marn, član nadzornega sveta Aerodroma Ljubljana in svetovalec družbe Regal GH, ki upravlja brezcarinske prodajalne na brniškem letališču.

Toda to še zdaleč ni bilo dovolj, da bi Skobirju prineslo zadostno podporo za nadaljevanje 57 milijonov evrov vredne naložbe v nov potniški terminal, saj je investicijo podprla le slaba četrtina prisotnih delničarjev. Ker država zaradi kršitve zakona o prevzemih na skupščini ni imela glasovalnih pravic, je bila ključna odločitev v rokah Publikuma Trezorja Deana Cendaka in Zvoneta Taljata, švedske družbe za upravljanje East Capital in KD Skladov, ki so imeli na skupščini več kot polovico glasovalnih pravic. Po dosegljivih podatkih so proti naložbi glasovali tudi v NFD DZU, NLB Skladih in Modri zavarovalnici, kjer so očitno dali prednost privatizaciji pred tvegano naložbo, ki bi po ocenah nekaterih malih delničarjev celo ogrozila finančno stabilnost družbe.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.