Aerodrom Ljubljana

Bo o drugem terminalu le odločala država?

Medij: Večer Avtorji: Mišič Aleš Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 09. 2013 Stran: 8

Čisto možno je, da bo ATVP državi vrnila glasovalne pravice samo za septembrsko skupščino Aerodroma Ljubljana, kot upa minister za infrastrukturo Samo Omerzel

Ali bo naložba v znesku 57 milijonov evrov v nov terminal na ljubljanskem letališču dobila podporo delničarjev, bo znano 16. septembra po glasovanju na skupščini Aerodroma Ljubljana, ki ga vodi Zmago Skobir, nedavno pa je upravo "okrepil" tudi Iztok Podbregar. Ta točka je že bila na dnevnem redu junijske skupščine, vendar sta jo takrat tik pred zdajci uprava in nadzorni svet umaknila z dnevnega reda zaradi novih okoliščin (država se je malo pred tem odločila družbo Aerodrom Ljubljana prodati) oziroma zaradi razpoloženja malih delničarjev, ki so skeptični do po njihovem mnenju precej tvegane naložbe. Ker država kot večinska lastnica nima glasovalnih pravic, bi se bilo lahko razmerje moči prevesilo proti gradnji, kar bi bilo milo rečeno nenavadno v času, ko so bili nekateri postopki že izpeljani in prostorski akti že sprejeti.

Mali delničarji razdeljeni

Izid glasovanja je tudi sedaj negotov, če država ne bo pridobila glasovalnih pravic, je včeraj povedal Rajko Stankovič, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS). Pravi, da so mali delničarji razdeljeni, eni podpirajo gradnjo, drugi pa ne. Sicer pa Stankovič poudarja, da MDS je za razvoj, vendar ne za vsako ceno. Ostajajo pri stališču, v kolikor se bo kljub investiciji nadaljeval nek dividendni tok, če bo družba stabilno poslovala kljub morebitnemu zmanjšanju števila potnikov in če bo država dala jasno zagotovilo, da podpira investicijo, potem jo bodo podprli tudi mali delničarji. "Minister za infrastrukturo pravi, da podpira gradnjo, del politike je proti, zato bo Sod moral povedati, ali podpira investicijo. Po mojih informacijah je država zaprosila za dodelitev glasovalnih pravic in če jih dobi, bo zaradi skupaj 75-odstotnega deleža lahko sprejela kakršnokoli odločitev," je dejal Rajko Stankovič.

Omerzel: Sem naklonjen

18. skupščina družbe Aerodrom Ljubljana, d.d.

Od 02.09. do 11.09.2013 poteka zbiranje pooblastil za 18. redno skupščino družbe Aerodrom Ljubljana, d.d., ki bo potekala 16.09.2013 ob 13.05 uri, na sedežu družbe, Zgornji Brnik 130a, Brnik (konferenčna dvorana upravne stavbe). 

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Aerodrom Ljubljana pa kliknite tukaj.

Sestanek o terminalu brez zaključkov

Medij: Dnevnik Avtorji: K.S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2013 Stran: 7

Aerodrom Ljubljana

Včerajšnji delovni sestanek o načrtovani naložbi Aerodroma Ljubljana v nov potniški terminal na ministrstvu za infrastrukturo in prostor je minil brez konkretnih odločitev. Slovenska odškodninska družba (Sod), ki upravlja državni delež v Aerodromu Ljubljana, bo svoja stališča do načrtovane gradnje terminala, ki sovpada z načrtovano privatizacijo, predstavila »po preučitvi vseh relevantnih informacij«.

Na pristojnem ministrstvu za infrastrukturo in prostor so pojasnili, da je včeraj potekal zgolj delovni sestanek, na katerem so se želeli seznaniti s smiselnostjo naložbe v potniški terminal. Predstavniki Aerodroma Ljubljana so jim predstavili »morebitno investicijo«, stališče ministrstva za infrastrukturo pa je, kot so pojasnili, da mora »poslovodstvo družbe izpeljati zastavljene strateške projekte kot dober gospodar ne glede na načrtovano privatizacijo podjetja«. V Sodu podrobnosti sestanka niso želeli komentirati, prav tako ne na ministrstvu za finance, čeprav seje sestanka po naših informacijah udeležil tudi finančni minister Uroš Čufer.

Bo Skobir dobil podporo za svoj "Čehov"

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: V ospredju Datum: 30. 08. 2013 Stran: 2

Gospodarstvo / Aerodrom

Skobir poudarja nujnost naložbe, češ da bodo v nasprotnem primeru izgubljena evropska sredstva, a ta ne bi ogrozila le privatizacije, temveč tudi finančno stabilnost družbe. Skobir se je v gradivu za skupščino sicer »pohvalil«, da mu je skupne naložbe do konca leta 2017 uspelo oklestiti za 37 milijonov evrov, na 77 milijonov evrov, a dejansko je del naložb preprosto preložil.

Celotni projekt temelji na predpostavkah, da se bo število prepeljanih potnikov na letališču v prihodnjih dveh desetletjih letno povečevalo za 3,5 odstotka, čeprav se je v zadnjih štirih letih znižalo za četrtino. V prvi polovici letošnjega leta se je število prepeljanih potnikov res zvišalo za sedem odstotkov, a upoštevani so tudi potniki Iran Aira, ki pa na sam terminal sploh niso stopili. Iranski prevoznik je namreč na letališču opravljal le tehnične pristanke, saj zaradi embarga trenutno ne more točiti goriva na svojih primarnih letališčih v EU.

Iz projekcij poslovanja je še razvidno, da bi nov terminal privedel do znižanja vrednosti podjetja in padca dobičkonosnosti, stroškovna učinkovitost pa bi se še poslabšala. Že manjše odstopanje od načrtov bi družbo pognalo v izgubo. Po letu 2015, ko naj bi bil nov terminal zgrajen, bi se prihodki na potnika začeli zniževati, stroški pa bi se povečali. Dobiček iz poslovanja na prepeljanega potnika bi se do leta 2020 znižal s trenutnih 4,4 evra na manj kot dva evra. Uprava je pri zastavi načrtov sicer prišla navzkriž sama s seboj. Na eni strani namreč cilja na povečan promet nizkocenovnih prevoznikov, pri katerih je ključnega pomena cena, na drugi strani pa temeljijo njihovi načrti na trenutnih tarifah. Brez znižanja letaliških taks, ki so v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, pa bo Aerodrom tudi z novim terminalom težko konkuriral okoliškim letališčem.

Strategi svarijo

AERODROM LJUBLJANA

Datum skupščine: 
16.09.2013 - 13:05
Naslov: 
v konferenčni dvorani upravne stavbe Aerodroma Ljubljana d.d., Zgornji Brnik 130.a, 4210 Brnik-aerodrom.
Status: 
arhivirana

Sod zahteva skrbni pregled

Medij: Dnevnik Avtorji: Unknown Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 23. 08. 2013 Stran: 8

Slovenska odškodninska družba (Sod) je za septembrsko skupščino Aerodroma Ljubljana, na kateri bodo odločali tudi o investiciji v nov potniški terminal, predlagala revizijo poslovanja in skrbni pregled Aerodroma Ljubljana. To bo podlaga za pogovore z morebitnimi vlagatelji v Aerodrom Ljubljana.

Kitajci bi kupili delež v Aerodromu Ljubljana

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 22. 08. 2013 Stran: 8

Pogovor z Zmagom Skobirjem Zavrača očitke, da ne potrebujemo drugega terminala - Našli zunanjega investitorja, ne pa sogovornika zanj

Zgornji Brnik - Polletni poslovni rezultati kažejo, da je Aerodrom Ljubljana (AL) do polletja ob povečevanju prihodkov - ob sedemodstotnem povečanju prometa - in zmanjševanju odhodkov ustvaril tri milijone evrov čistega dobička. O tem in razmerah v letalskem poslu smo se v sredo zjutraj pogovarjali s predsednikom uprave AL Zmagom Skobirjem.


Je polletni rezultat dober ali odličen?

Dober. Aviacija je ciklična dejavnost, ki se zelo hitro odziva na zunanje dražljaje. Za nas je bistveno, da družba ne stagnira več, kar je bila kritika dve leti. Stagnacija je posledica tudi stanja v državi, kjer je rast BDP negativna. Gre za dve leti truda in dogovarjanja s tujimi prevozniki. Posledica je sedemodstotna rast števila potnikov in devetodstotna rast tovornega prometa. Pričakujemo, da bo podobno čez poletje in konec letošnjega leta.

Kaj pa domača Adria Airways?

Zelo je razveseljivo, da okreva tudi Adria Airways, s katero smo začeli povsem novo politiko, saj se pogovarjamo, dogovarjamo in zdaj načrtujemo skupno strategijo razvoja, nekaj, kar bi bilo dolgoročno vzdržno za njih ne glede na vse pretekle zgodbe in postopke, ki potekajo pri evropski komisiji in o katerih menim, da se ne bodo tako črno končali za AA.

Očitki, da ne potrebujemo terminala, torej niso upravičeni?

Letališče v zraku

Medij: Delo Avtorji: Stergar Aleš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Mnenja Datum: 21. 08. 2013 Stran: 5

Na izredni skupščini bodo delničarji Aerodroma Ljubljana sredi septembra spet razpravljali o smiselnosti naložbe v novi potniški terminal na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana. Mali delničarji ob tem pričakujejo jasno besedo države, ki je Aerodrom Ljubljana sicer uvrstila na seznam (petnajstih) podjetij za prodajo.

Država seje v preteklosti povsem jasno strinjala z naložbo, katere pričakovana vrednost seje z več kot 75 milijonov evrov že znižala na okoli 57 milijonov evrov. Po nekajletnem postopku, v katerem je bil projekt stokrat tehnično in ekonomsko preverjen, večkrat pa predstavljen tudi malim delničarjem, je Bruselj zanj ob soudeležbi slovenske države odobril 14,4 milijona evrov nepovratnih sredstev. Naložba mora biti zaključena do konca leta 2015, zanjo pa ima Aerodrom Ljubljana, katerega polletni poslovni rezultati so spodbudni, na razpolago 23 milijonov evrov lastnih sredstev, preostali denar, okoli 30 milijonov pa naj bi si izposodili.

Prav finančna konstrukcija najbolj buri duhove - bi doslej nezadolženi Aerodrom Ljubljana zaradi kredita lahko zašel v težave? Brez prometa zanesljivo. Ob sedanjem prometu bi resda zadoščal z desetimi milijoni posodobljeni sedanji terminal, vendar bi ga prej ali slej prehiteli okoliški tekmeci in mu prevzeli promet. Letalski promet se v svetu ob prilagajanju samega sektorja kljub vsem krizam krepi in se bo po vseh napovedih krepil še naprej.

Omerzel trdi, da se s T-Hrvatskim telekomom ni pogovarjal o privatizaciji

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 08. 2013 Stran: 6

Telekom Slovenije

Medtem ko se vlada šele pripravlja na privatizacijo Telekoma Slovenije, naj bi se minister za infrastrukturo Samo Omerzel že sestal s predstavniki T-Hrvatskega telekoma, prek katerega naj bi se Deutsche Telekom podal v boj za prevzem največjega slovenskega telekomunikacijskega operaterja.


Čeprav se privatizacija Telekoma Slovenije še ni uradno začela in država v teh dneh izbira šele svetovalca pri prodaji njenega večinskega deleža, nekateri člani vlade očitno že sestankujejo z najresnejšimi kupci za našega nacionalnega operaterja. Tako naj bi se minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel, ki se zanima tudi za dogajanje v Aerodromu Ljubljana, pred kratkim potihoma srečal s predstavniki T-Hrvatskega telekoma (T-HT), prek katerega naj bi Deutsche Telekom tokrat naskakoval Telekom Slovenije.

Glede na to, da gre za posel v vrednosti do 750 milijonov evrov, zaradi prodaje enega zadnjih velikih nekdanjih monopolistov pa bo zanimanja prav gotovo veliko, nas je zanimalo, ali so bili o domnevnem sestanku ministra Omerzela s predstavniki hrvaškega telekoma obveščeni pristojni organi. Ne nazadnje bo na koncu vlada tista, ki bo prižgala zeleno luč morebitni prodaji najboljšemu ponudniku.

Delnica Nove KBM vse nižje

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 17. 08. 2013 Stran: 8

BORZNI TEDEN

Zaradi četrtkovega prazničnega dne v skrajšanem borznem tednu je bilo na Ljubljanski borzi zaznati rahlo negativen trend. Na tedenski ravni je vodilni borzni indeks SBI TOP izgubil pol odstotka ter teden končal pri 639 indeksnih točkah. Pozitiven teden ima za sabo delnica Pivovarne Laško, katere tečaj je v tem tednu s 6,1 poskočil na 6,6 evra. Tudi delnica Pozavarovalnice Sava (Save Re), kije nedavno prevzela Zavarovalnico Maribor, je v tem tednu le priplezala do vrednosti devetih evrov za posamezno delnico, kar je najvišja vrednost te delnice v zadnjih dobrih treh letih. Za delnico Save Re kažejo vedno več interesa tuji investitorji, ki imajo v lasti že skoraj 28 odstotkov družbe. Croatia Osiguranje, ki je sama s strani hrvaške države v prodajnem postopku, ima v lasti že skoraj desetino delnic Save Re, za katero je bilo pred nekaj meseci v 55-milijonski dokapitalizaciji treba odšteti sedem evrov za posamezno delnico.

Po skoraj dveh letih je včeraj do vrednosti enajst evrov uspelo priti tudi delnici Luke Koper, kjer naj bi do konca avgusta izbrali novega predsednika uprave. Bo to (p)ostal začasni predsednik uprave Bojan Brank ali bo to Gašpar Gašpar Mišic, ki je v kabinetu premierke Alenke Bratušek državni sekretar za koordinacijo velikih infrastrukturnih projektov in pomoč pri sanaciji gospodarskih družb v težavah. Morda pa bo to trenutni prvi mož (sosednje) Intereurope, Ernest Gortan. V vsakem primeru bo tudi od izbire prihodnjega prvega moža koprske Luke odvisno, v kakšne vode bo zaplulo naše največje pristanišče, ki je letos po nekaj letih spet delilo (sicer dokaj skromne) dividende. So pa dokaj nemirne vode tudi pri Novi KBM, za katero se analitiki sprašujejo, ali bo za letos predvidenih 400 milijonov evrov dokapitalizacije sploh dovolj in ali bo ta potekala po ceni vsega okrog deset evrskih centov za posamezno delnico ter kaj bo to v prihodnje pomenilo za male delničarje, ki kmalu (čeprav jih je 97 tisoč) ob državi ne bodo imeli več omembe vrednega lastništva. V iztekajočem se tednu je vrednost delnice Nove KBM nazadovala za desetino, na 40 evrskih centov.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.