Elektro Celje

Elektro Celje, d.d. - Kontaktni podatki

Elektro Celje, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. (oznaka delnice: ECEG)
Vrunčeva 2a
3000 Celje
Telefon: +386 (3) 420 10 00
Faks: +386 (3) 420 13 00
Spletna stran: www.elektro-celje.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Elektro Celje

Oznaka delnice:

ECEG

Borza:

Ni v borzni kotaciji, kotira na portalu SI ENTER

ISIN koda:

SI0031105529

     
 

Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

150.955.089,64€

30.06.2020

Število vseh delnic:

 24.192.425

31.12.2019

Lastne delnice:

      333.849

31.12.2019

Število delničarjev:

             377

26.05.2020

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

  9,09€

31.12.2019

Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek:

  9,09

31.12.2019

SI ENTER cena na dan

  2,60

02.10.2020

Tržna kapitalizacija

219.909.143,25€

31.12.2019

     

Kontakt za vlagatelje:

Maja Ivančič

Telefon:

03 420 14 35

Email:

maja.ivancic@elektro-celje.si

 

 

Vir podatkov:

Lastni izračuni in podatki

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

V Uniorju brez dividend, nadzornica ostaja

Medij: Novi tednik Celje (Gospodarstvo) Avtorji: Janja Intihar Teme:  mali delničarji Datum: Četrtek, 14 julij 2022 Stran: 4

V minulih tednih so se zvrstile seje skupščin večine delniških družb na Celjskem, na katerih so lastniki razpravljali o lanskem poslovanju in odločali o delitvi dobička. Marsikje so se odločili za višjo dividendo, kot sta jo predlagala uprava in nadzorni svet, predlagatelji sprememb so bili večinoma državni lastniki. Najvišje dividende so tudi letos izplačali v Cinkarni Celje. Največ dobička doslej so letos svojim lastnikom namenili v Cetisu, brez dividend so spet ostali lastniki Uniorja in Term Olimia.

V Uniorju večinska delničarka država poleg predloga o izplačilu dividend ni podprla tudi predlogov o kazenski ovadbi zoper nekdanje vodstvo in o odpoklicu članice nadzornega sveta Alenke Potočnik.

 

Izplačilo dividend, vložitev tožbe zoper nekdanje vodstvo družbe zaradi zadeve Rhydcon ter odpoklic članice nadzornega sveta Andreje Potočnik so predlagali slovenskočeški poslovnež Tomaž Subotič, družba Železar Štore in Vladimir Ložak, ki imajo skupaj malo več kot pet odstotkov kapitala Uniorja. Drugi delničarji, prisotni na seji skupščine, so zavrnili vse njihove predlagane sklepe. Glavno besedo pri tem je imel Slovenski državni holding (SDH), kije največji lastnik Uniorja.

 

Rajko Stankovič, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, ki je na seji zastopal Tomaža Subotiča, je zaradi takšnega razpleta razočaran. Trije mali delničarji so predlagali, naj Unior za dividende nameni malo več kot 941 tisoč evrov od skupno 8,8 milijona evrov bilančnega dobička. »Unior je dividende nazadnje izplačal leta 2008. Uprava je predlog o delitvi dobička zavrnila s pojasnilom, da bi s tem ogrozila zaveze do bank, pri katerih je pred šestimi leti najela posojilo. Mali delničarji menijo drugače. Prepričani so, da ima podjetje dovolj denarja in bi lahko brez posledic izplačalo dividende. Še zlasti če bi vložilo tožbo in izterjalo odškodnino zaradi poslov, ki jih je z družbo Rhydcon imela prejšnja uprava pod vodstvom Gorazda Korošca, pravi Rajko Stankovič.

Za tožbo ni pravnih temeljev

Spomnimo. Zgodba sega približno deset let nazaj, ko naj bi Uniorju grozil sovražni prevzem. Gorazd Korošec je prepričal direktorja hčerinske družbe Rhydcon Vinka Stiplovška, da je najel skoraj tri milijone evrov posojila ter od enega od podjetij odkupil delnice Uniorja. Stiplovšek je verjel zagotovilom, da bo delnice lahko prodal podjetju, ki je v »prijateljskih odnosi« z Uniorjem, a se to ni zgodilo. Ker je Rhydcon vedno težje poravnaval obveznosti do banke, mu je Korošec pomagal tako, da mu je na podlagi lažnih računov plačal dela, ki nikoli niso bila izvedena. Zaradi takšnega ravnanja, ki je bilo odkrito povsem po naključju, je moral Korošec predčasno odstopiti s položaja predsednika uprave. Ker je zadeva prišla tudi na sodišče, sta z Vinkom Stiplovškom dobila še pogojno kazen. Vendar v Rhydconu niso mirovali in so Unior tožili. Oktobra 2019 je celjsko višje sodišče odločilo, da mora Unior Rhydconu plačati 2,2 milijona evrov z zamudnimi obrestmi in s pravdnimi stroški.

Trije mali delničarji so na minuli seji skupščine lastnikom predlagali, naj sprejmejo sklep o vložitvi tožbe zoper prejšnje vodstvo družbe in terjajo povrnitev škode, vendar je sedanja uprava že pred sejo pojasnila, da za takšen ukrep ni nobene pravne podlage. Ob tem bi si podjetje nakopalo še visoke sodne stroške. »Takšno mnenje uprave je podprl tudi SDH, čeprav je Gorazd Korošec že leta 2013 na sojenju priznal krivdo. Ob vseh stroških, ki bi jih imel z vložitvijo ovadbe, bi Uniorju ostalo še malo več kot 3 milijone evrov odškodnine, poudarja Stankovič in dodaja, da si je tudi sam v času, ko je bil član nadzornega sveta Uniorja, prizadeval, da bi družba vložila ovadbo in izterjala odškodnino, a mu ni uspelo. Tokrat je upal, da bodo državni lastniki predlog o ovadbi podprli, a so sledili pojasnilu uprave, da za tožbo ni pravnih temeljev.

»Ovadba še ni kazenski postopek« Večinski delničarji so na seji zavrnili tudi predlog malih delničarjev o odpoklicu Andreje Potočnik, ki je članica nadzornega sveta od decembra lani in je ob imenovanju dobila malo več kot 67 odstotkov glasov. Njeno izvolitev so podprli le z državo povezani lastniki. Mali delničarji so odpoklic nekdanje poslanke SMC, ki je bila do zamenjave vlade sodelavka Zdravka Počivalška na ministrstvu za gospodarstvo, zahtevali, ker je zoper njo vložena kazenska ovadba zaradi storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri nabavi zaščitne opreme.

»Pred sejo je naše društvo pridobilo potrdilo policije, da je Nacionalni preiskovalni urad na specializirano državno tožilstvo podal kazenske ovadbe zoper tri osebe. Imen sicer ni navedla, a je jasno, da gre za Zdravka Počivalška, Andrejo Potočnik in Marka Bitenca. Pričakoval sem, da bodo državni lastniki Uniorja predlog o odpoklicu Potočnikove sprejeli, vendar ga SDH ni hotel podpreti. Njegov izgovor je bil, da Potočnikova še ni v kazenskem postopku, saj je bila do zdaj vložena samo ovadba. Nekdanji gospodarski minister ima v SDH očitno še vedno velik vpliv, pravi Rajko Stankovič in dodaja, da bodo mali delničarji s predlogom o odpoklicu počakali na čas, ko bo nova vlada zamenjala nadzorni svet v SDH. Ob tem še poudarja, daje treba Potočnikovo odpoklicati tudi zato, ker je Unior pred reprogramom dolga, pri katerem bo sodelovala tudi SID banka. Ta je, pravi, še bolj kot druge finančne ustanove pozorna ob vprašanju, ali je kateri član uprave ali nadzornega sveta družbe, ki ji odobrava posojilo, bil obsojen zaradi kaznivih dejanj ali je zoper njega uveden postopek zaradi morebitnih storjenih kaznivih dejanj.

Dobiček Term Olimia nerazporejen

Tako kot v Uniorju nič denarja letos državi in z njo povezanim družbam ne bo »prineslo« njihovo lastništvo v Termah Olimia, čeprav je družba lani imela rekorden čisti dobiček. V termah so predstavniki Republike Slovenije, SDH, KAD in Slovenskih železnic podprli predlog uprave in nadzornega sveta, da celoten bilančni dobiček, ki je konec lanskega leta znašal 9,7 milijon evrov, ostane nerazporejen.

Elektro Celje za dividende 2 milijona evrov

V Elektru Celje so delničarji na seji skupščine sprejeli drugačen sklep, kot ga je predlagala uprava. Ta je z nadzornim svetom predlagala, da bi lanski bilančni dobiček v višini 4,4 milijona evrov ostal nerazporejen. Država, ki je 81odstotna lastnica celjske elektrodistribucijske družbe, se s tem ni strinjala, zato je skupščina potrdila njen predlog. Elektro Celje bo tako konec julija svojim delničarjem izplačal malo manj kot polovico oziroma 2,1 milijona evrov bilančnega dobička. Bruto dividenda na delnico bo znašala 9 centov, kar je dva centa več kot lani, a še vedno manj kot v preteklih letih, ko je bila skoraj dvakrat višja. Dividendo, ki bi bila takšna kot nekoč, to je 18 centov, sta na seji skupščine predlagala Vseslovensko združenje malih delničarjev in Društvo Mali delničarji Slovenije, ki imata skupaj manj kot 40 delnic. Obveljal je predlog večinskega delničarja in na sklep, sprejet na seji, je predstavnik ciprskega holdinga Kalantia Limited v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha napovedal izpodbojno tožbo.

Lastniki Elektra Celje so se na seji seznanili tudi z lanskim poslovanjem družbe, ki ima na širšem celjskem območju 175.027 gospodinjskih in poslovnih odjemalcev električne energije. Podjetje je v letu 2021 ustvarilo 52,4 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je 5,2 milijona evrov več kot predlani. Še višjo rast kot pri prihodkih je Elektro Celje zabeležil pri čistem dobičku, ki je znašal malo manj kot 14 milijonov evrov. Predlani je podjetje imelo 5,5 milijona evrov čistega dobička, za lani ga je načrtovalo v višini 8,4 milijona evrov.

V Cetisu in cinkarni najvišje dividende doslej

Nižje dividende, kot jih bodo morali izplačati, so načrtovali tudi v Cetisu. Upravni odbor družbe je predlagal, naj večina bilančnega dobička, ki je konec minulega leta znašal 7,1 milijona evrov, ostane nerazporejena. Delničarjem bi tako kot lani razdelili le 400 tisoč evrov. Slovenski državni holding (SDH), ki je lastnik malo več kot 7 odstotkov Cetisa, je vložil nasprotni predlog. Prepričan, da lahko glede na rezultate preteklih let in leta 2021 izplača več dobička, saj to ne bo ogrozilo njenega poslovanja in razvoja, je predlagal, naj celjska družba delničarjem nameni 5, 9 milijona evrov. Takšen predlog so soglasno podprli drugi lastniki, med katerimi ima največji, skoraj 80odstotni delež ljubljanska družba MSIN. Ta bo s SDH in Kapitalsko družbo, ki ima 7,8 odstotka delnic, z družbo Optimus naložbe v lasti izvršnega direktorja Romana Žnidariča, ki je lastnik 4,5-odstotka Cetisa, ter s članom upravnega odbora Radetom Mijatovičem, ki ima od lani v lasti 2,5 odstotka delnic, dobila za delnico 29,50 evra bruto. Tako visokih dividend v Cetisu doslej še niso izplačali. Zadnjih nekaj let so znašale dva evra, pred letom 2018 še manj.

Lastniki Cetisa so na seji nov petletni mandat podelili dosedanjim članom upravnega odbora Petru Grozniku, Radenku Mijatoviču, Davorju Vlahku in Tini Bačič. SDH in KAD k imenovanju Bačičeve nista dala soglasja, ker nima potrdila o pridobitvi znanja glede pristojnosti, odgovornosti in delovanja nadzornih svetov. Obe državni družbi sta prav tako glasovali proti politiki prejemkov poslovodstva, ker ni, kot sta pojasnili, v skladu s priporočili SDH.

Medtem ko bodo lastniki Cetisa in Elektra Celje na izplačilo dividend morali še malo počakati, so lastniki Cinkarne Celje konec junija za vsako svojo delnico že dobili 31,89 evra bruto dividende, kar je največ doslej. Uprava in nadzorni svet družbe sta sicer predlagala deset evrov nižjo dividendo, a so delničarji na seji skupščine z večino glasov podprli nasprotni predlog Društva Mali delničarji Slovenije. Cinkarna je tako svojim lastnikom razdelila skoraj ves lanski bilančni dobiček, ki je znašal 25 milijonov evrov.

Delničarjem Elektro Celje 9 centov dividende

Na današnji 27. redni seji skupščine Elektra Celje, d. d., ki je potekala na sedežu družbe v Celju, so se delničarji seznanili s poslovanjem družb v Skupini Elektro Celje v letu 2021 ter s poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora. Delničarji so med drugim odločali o uporabi bilančnega dobička za leto 2021 ter o podelitvi razrešnice upravi in nadzornemu svetu družbe za opravljeno delo v preteklem letu. Skupščine se je udeležilo 89,1 % odstotkov celotnega kapitala družbe. Društvo MDS je zastopalo nekaj manj kot 2 % prisotnega kapitala na skupščini.

 

Celje, 29.06.2022

 

Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe in konsolidiranim letnim poročilom za poslovno leto 2021 z mnenjem revizorja in s pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi revidiranega letnega poročila družbe Elektro Celje, d. d. za leto 2021 in revidiranega konsolidiranega letnega poročila skupine Elektro Celje za poslovno leto 2021. Skupščina se je seznanila tudi s prejemki članov organov vodenja in nadzora, ki so jih za upravljanje nalog v družbi prejeli v letu 2021 in so razkriti v letnem poročilu.

 

Delničarji Elektra Celje so na današnji skupščini sklenili, da se od 4.410.425,93 EUR lanskega bilančnega dobička, za izplačilo dividend nameni 2.147.271,84 EUR, kar brez upoštevanja lastnih delnic znaša 0,09 EUR bruto na delnico. Preostanek bilančnega dobička v znesku 2.263.154,09 EUR ostane nerazporejen. Dividende bodo izplačane 29. julija tistim delničarjem vpisanim pri KDD na dan 28. 7. 2022.

 

Delničarjem Elektro Celje 9 centov dividende

Foto vir: spletna stran Elektro Celje.

Uprava in nadzorni svet Elektra Celje sta sicer predlagala, da bilančni dobiček ostane nerazporejen, medtem ko je Društvo Mali delničarji Slovenije predlagalo izplačilo 0,18 EUR bruto na delnico in 0,1884 EUR bruto dividende na delnico. Vendar pa je danes skupščina podprla predlog večinskega delničarja, to je država oz. Slovenski državni holding (SDH), ki upravlja z deležem. Pooblaščenec delničarja Kalantia Limited je na izglasovani sklep napovedal izpodbojno tožbo.

 

Uprava in NS z razrešnico

Delničarji so upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za delo v poslovnem letu 2021. Za pooblaščenega revizorja za poslovna leta 2022, 2023 in 2024 je skupščina imenovala družbo Deloitte revizija d.o.o., Dunajska cesta 165, 1000 Ljubljana.

 

Ustanovitev sklada lastnih delnic in spremembe 11. člena Statuta brez podpore SDH nista bili izglasovani

Predloga sklepov, ki sta bila podana v okviru razširitve dnevnega reda skupščine  "Pooblastilo upravi za pridobivanje lastnih delnic" in "Sprememba statuta", ki so ga podali Društvo MDS, Kalantia Limited, Collis Plus in Matjaž Titan – Odvetnik, nista bila izglasovana, saj tega sklep ni podprl SDH.

 

Poslovanje družbe Elektro Celje v letu 2021

Družba Elektro Celje je v letu 2021 delovala v zahtevnih gospodarskih okoliščinah. Mnogo je bilo izzivov in prilagajanj. V delovne procese smo vpeljali nove tehnično tehnološke in organizacijske rešitve. Elektrodistribucijsko omrežje Elektra Celje je bilo učinkovito, zanesljivo in je varno služilo uporabnikom. Imamo dobro zgrajeno, močno in robustno distribucijsko omrežje, nadgrajeno z novimi informacijskimi in telekomunikacijskimi tehnologijami. Sistemska integracija obnovljivih virov energije v stavbah in industriji, zmanjševanje toplogrednih plinov v prometnem sektorju, vključevanje baterij in mobilnih virov, dostopnost do podatkov v realnem času, agregiranje in posledično prožnost elektroenergetskega sistema so izzivi, s katerimi smo se ukvarjali.

 

Na distribucijsko omrežje družbe Elektro Celje je bilo konec leta 2021 priključenih 175.027 odjemalcev električne energije (vključno z odjemalci s proizvodnimi napravami in samooskrbo) ter 5.581 proizvodnih naprav, ki so priključene neposredno na omrežje. V letu 2021 se je skupno število elektrarn, v primerjavi z letom 2020, povečalo za 2.234. Delež izgub na preneseno električno energijo je, ob distribuiranih 1.975.237 MWh električne energije, znašal 4,22 %.

 

Društvo MDS s nasprotnimi predlogi s katerimi predlaga delitev dividend in sicer 0,1884 EUR v Elektro Celje, 0,11 EUR v Elektro Maribor in 0,24 EUR v Elektro Primorski

Društvo Mali delničarji Slovenije ( v nadaljevanju Društvo MDS) je danes na Upravo Elektro Celje, Elektro Maribor in Elektro Primorska naslovil nasprotni predlog za skupščino delničarjev s katerimi predlaga, da delničarjem izplača skoraj celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2021. Tako predlaga, da za dividende v Elektro Celje namenijo 0,1884 EUR, v Elektro Maribor 0,11 EUR in v Elektro Primorska 0,24 EUR dividende na delnico.

 

Ljubljana, 26. maj 2022

 

Vse uprava so podale predlog o nedelitvi bilančnega dobička  

 

ELEKTRO CELJE – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,1884 EUR

 

Uprava Elektro Celje je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Celje d.d., ki bo 29. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.410.425,934 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021 znaša 4.410.425,934 EUR se uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 4.409.064,84 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,1884 EUR na delnico, (skupaj za 23.858.576 delnic), pri čemer 333.849 lastnih delnic ni upravičeno do dividende.
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 1.361,09 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

ELEKTRO MARIBOR – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,11 EUR

 

Uprava Elektro Maribor  je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Maribor d.d., ki bo 30. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 EUR uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 3.666.983,20 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 EUR na delnico,  
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 23.898,72 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

ELEKTRO PRIMORSKA – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,24 EUR

 

Uprava Elektro Primorska je sklicala 27. skupščino delničarjev Elektro Primorska d.d., ki bo 27. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021,  ki znaša 4.518.431,00 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.518.431,00 EUR uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 4.508.135,52 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,24 EUR na delnico,  
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 10.295,48 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

Obrazložitev nasprotnih predlogov:

 

V  vseh obrazložitvah je Društvo MDS zapisalo, da odločamo o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021 in izpad prihodka iz omrežnine vpiva na poslovni rezultat leta 2022. Ker je namen delniške družbe ustvarjanje dodane vrednosti za družbo in njene deležnike, le ti pa imajo tudi zakonsko pravico, da participirajo pri morebitnem bilančnem dobičku so predlogi Društva MDS utemeljeni, še zlasti, saj je udeležba delničarja na dobičku temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da je delničar sploh delničar.

 

Kdo bo nadomestil škodo EDP-jem zaradi opredvolilnih bonbončkov

 

Nizki računi za elektriko. Bomo razliko morali doplačati kasneje?

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

 

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Vložena pobuda za ustavno presojo trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

 

Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Društvo MDS je danes vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE)

 

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022 

sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju: 

ZUOPVCE), ki je začel veljati v soboto 5. marca 2022. Po določilih ZUOPVCE se prihodki iz naslova omrežnine v vseh 5 elektrodistribucijskih podjetij (v nadaljevanju: EDP) znižajo na 0 EUR, hkrati pa se stroški EDP-jev ne znižujejo. Država je vse njihove prihodke iz omrežnine namenila za svojo uporabo, s katero namerava ublažiti posledice podražitev, ki jih bo utrpelo prebivalstvo, ter posegla v lastninsko pravico 20,5 % malih in manjšinskih delničarjev.

 

Zato je Društvo MDS preko pooblaščenega odvetnika mag. Aleša Kaluže (M.Sc) na Ustavno sodišče RS vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).

 

Ljubljana, 10.03.2022

 

Društvo MDS ne nasprotuje pomoči fizičnim osebam, ki so pomoči dejansko potrebne

 

Za ogled TV prispevka iz POROČIL TV SLO1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Društvo MDS ponovno poudarja, da ni narobe, če Republika Slovenija želi ublažiti posledice podražitev energije, narobe pa je:

 

  1. da to počne iz načrtovane donosnosti, kar ni enako dobičku - kot to vztrajno prikazuje Vlada in njeni ministri - saj se iz donosnosti EDP-jev krijejo tudi stroški zadolževanja, ki na dan 31.12.2020 znašajo 263 mio EUR, ter davek od dohodka pravnih oseb in drugi morebitni nepriznani stroški;
  2. da to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb -  vloga skupščine delniških družb, kot njihovega najvišjega organa in edinega organa, v katerem so zastopani tudi mali in manjšinski delničarji, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP-jih, je zanemarjena;
  3. da to počne mimo evropskih pravil in arbitrarno, s tem da Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna, nalaga, kako naj odloča;
  4. da to počne retroaktivno, saj naj bi Agencija za energijo spremenila svoje izdane akte za letošnje leto;
  5. da gre za nedovoljeno državno pomoč (kot ukrep, s katerim naj bi pomagali tudi podjetjem), kar je v fazi sprejemanja zakona opozorila tako Agencija za energijo kot tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS;
  6. da to počne povsem prekomerno (upravičenci niso samo posamezniki, ampak tudi velika podjetja, kamor bo šla večina koristi), zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

 

Posledice, ki jih prinaša izvajanje 4. člena ZUOPVCE so:

 

  • nevarnost izpadov elektrike oz. nestabilnost omrežja,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, bo ogroženo tudi redno vzdrževanje in nujne investicije vosnovna sredstva. Spomnimo na dejstvo, da je povprečna amortiziranost osnovnih sredstev v EDP-jih več kot 30 % (od 22,2 % do 41,2 %);

 

  • nevarnost odpoklica kreditov in višje obresti,

 

spomnimo: vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in največji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v EDP narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so v zvezi s kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;

 

  • zelena transformacija se bo ustavila, toplotne črpalke in sončne elektrarne se ne bodo priključevale, ker posodobitev omrežja ne bo možno izvajati,

 

zaradi izpada prihodkov iz omrežnine, se bo upočasnjevanja oz. začasno ustavila zelena transformacija - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal - ravno v sedanjem trenutku, ko bi morali vse te investicije pospešiti, da bi zmanjševali odvisnost od dragih energentov kot so (plin, nafta …);

 

  • kazni EDP-jem zaradi sprejetega zakona,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, ne bo investicij v posodobitev omrežja in posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od izdanega energetskega soglasja bodočega uporabnika (naj spomnimo, da je bilo v začetku leta 2022 takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale).

 

Poleg delničarjev bodo tudi zaposleni v EDP prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Ker vsaj 3 mesece ne bo investicij, ne bo delovnih ur - in ker ne bo delovnih ur, lahko sledi čakanje na delo ali kak drug ukrep (npr. odpuščanje). Zato je povsem verjetno, da bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

Kakšno rešitev predlaga Društvo MDS

 

V Društvu MDS zato ponovno predlagamo, da Vlada RS ta sredstva zagotovi iz drugih virov in sicer:

 

  • sredstev oz. instrumenta za okrevanje po krizi COVID-19;

 

spomnimo: Slovenija si je izpogajala razvojni okvir EU financiranja, ki naj bi olajšal okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudil investicije v zeleni in digitalni prehod. Tako v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« Slovenija lahko izkoristi okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).

 

  • ali iz nerazporejenega dela proračuna Republike Slovenije,

Negotovo znižanje položnic za elektriko

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sreda, 23. februar 2022 Stran: 2

Društvo MDS bo vložilo ustavno presojo in predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.

 

Ljubljana, 22.02.2022

 

Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v  4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala  zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.

 

V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:

  • zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
  • zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP -  količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
  • vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
  • gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.

Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila

 

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.

 

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.