Elektro Celje

Društvo MDS s nasprotnimi predlogi s katerimi predlaga delitev dividend in sicer 0,1884 EUR v Elektro Celje, 0,11 EUR v Elektro Maribor in 0,24 EUR v Elektro Primorski

Društvo Mali delničarji Slovenije ( v nadaljevanju Društvo MDS) je danes na Upravo Elektro Celje, Elektro Maribor in Elektro Primorska naslovil nasprotni predlog za skupščino delničarjev s katerimi predlaga, da delničarjem izplača skoraj celotni bilančni dobiček poslovnega leta 2021. Tako predlaga, da za dividende v Elektro Celje namenijo 0,1884 EUR, v Elektro Maribor 0,11 EUR in v Elektro Primorska 0,24 EUR dividende na delnico.

 

Ljubljana, 26. maj 2022

 

Vse uprava so podale predlog o nedelitvi bilančnega dobička  

 

ELEKTRO CELJE – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,1884 EUR

 

Uprava Elektro Celje je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Celje d.d., ki bo 29. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.410.425,934 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021 znaša 4.410.425,934 EUR se uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 4.409.064,84 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,1884 EUR na delnico, (skupaj za 23.858.576 delnic), pri čemer 333.849 lastnih delnic ni upravičeno do dividende.
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 1.361,09 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

ELEKTRO MARIBOR – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,11 EUR

 

Uprava Elektro Maribor  je sklicala 28. skupščino delničarjev Elektro Maribor d.d., ki bo 30. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 3.691.881,94 EUR uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 3.666.983,20 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 EUR na delnico,  
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 23.898,72 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

ELEKTRO PRIMORSKA – predlog Društva MDS, da se za dividende nameni 0,24 EUR

 

Uprava Elektro Primorska je sklicala 27. skupščino delničarjev Elektro Primorska d.d., ki bo 27. junija 2022 in predlagala, da bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021,  ki znaša 4.518.431,00 EUR ostane nerazporejen. Zato je Društvo podalo nasprotni predlog s katerim predlaga, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31. 12. 2021, ki znaša 4.518.431,00 EUR uporabi za naslednje namene:

 

  • del bilančnega dobička v znesku 4.508.135,52 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,24 EUR na delnico,  
  • preostali del bilančnega dobička v znesku 10.295,48 EUR se prenese v poslovno leto 2022, kot preneseni dobiček.

 

Družba bo izplačala dividende dne 29. 07. 2022 in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 20. 7. 2022.«

 

Obrazložitev nasprotnih predlogov:

 

V  vseh obrazložitvah je Društvo MDS zapisalo, da odločamo o bilančnem dobičku poslovnega leta 2021 in izpad prihodka iz omrežnine vpiva na poslovni rezultat leta 2022. Ker je namen delniške družbe ustvarjanje dodane vrednosti za družbo in njene deležnike, le ti pa imajo tudi zakonsko pravico, da participirajo pri morebitnem bilančnem dobičku so predlogi Društva MDS utemeljeni, še zlasti, saj je udeležba delničarja na dobičku temeljna premoženjska pravica, ki jo ima delničar in tudi najpomembnejši razlog, da je delničar sploh delničar.

 

Kdo bo nadomestil škodo EDP-jem zaradi opredvolilnih bonbončkov

 

Nizki računi za elektriko. Bomo razliko morali doplačati kasneje?

Medij: Žurnal24  Avtorji: Janez Zalaznik Teme:  EDP, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. marec 2022

Pa smo izvedeli, koliko v resnici stane elektrika.

Prejšnji mesec smo morali plačati sto evrov elektrike, ta mesec pa le 35 evrov, nas je opozoril bralec. Februarja so imeli zaradi krajšega meseca in počitnic sicer nekaj nižjo porabo kot januarja, a višjo kot septembra, ko je bil račun za elektriko približno 75 evrov. Pri enem sodelavcu se je račun za elektriko v hiši znižal s 117 na 43 evrov, pri drugem, ki živi v stanovanju, pa z 42 na 18 evrov.

Nižji računi so posledica zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov. Z njim so vlada in poslanci za tri mesece ukinili plačevanje obračunske moči, omrežnin in dodatkov za podporo proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije.

Povedano bolj bo po domače, na računu je ostala samo elektrika, ki je le približno tretjina mesečnega računa za elektriko. O tem smo že večkrat poročali, a je tokrat to precej bolj jasno.

 

Še dva izjemno nizka računa, potem pa morda poračun za nazaj

Zakon velja od 1. februarja do 30. aprila, kar pomeni, da boste dobili še dva izjemno nizka računa, zadnjega v začetku maja za april.

Ni sicer povsem izključeno, da boste morali razliko vračati. Društvo Mali delničarji Slovenije je namreč vložilo zahtevo za presojo ustavnosti zakona. V podjetjih, ki skrbijo za distribucijsko omrežje (Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska) imajo namreč mali delničarji petino delnic, vlada pa je tem podjetjem z zakonom odvzela trimesečne prihodke iz omrežnin. Mali delničarji menijo, da je vlada s tem neupravičeno posegla v njihovo lastninsko pravico.

"Če ustavno sodišče zakon razveljavi, odpade podlaga za nezaračunavanje omrežnin in dodatkov. To je pravni vidik, kako bi se to rešilo, pa je politično vprašanje, to ni moje področje, a gotovo najmanj zaželen način je poračun na računih za elektriko v prihodnjih letih, možno je te neplačane omrežnine in prispevke poravnati iz proračuna ali iz sklada za okrevanje po covidu," nam je povedal odvetnik Aleš Kaluža, ki je v imenu društva malih delničarjev vložil ustavno presojo. Na vprašanje, kako ocenjuje možnost uspeha pa je dejal, da ustavne presoje ne bi vlagali, če ne bi ocenili, da z njo nimajo možnosti uspeha. 

 

Podjetja ostala brez trimesečnih prihodkov

Brez trimesečnih prihodkov od priključne moči in omrežnin bodo ostali Eles ter zgoraj omenjena elektrodistribucijska podjetja. Samo za Eles to letos pomeni med 23 in 24 milijonov evrov manj prihodkov, skupaj za vse operaterje pa več kot sto milijonov evrov.

Nekateri opozarjajo, da je ukrep prekomeren. Če bi namreč želeli omiliti posledice visokih cen elektrike, bi bilo dovolj, da bi imeli enak račun kot pred podražitvami, ne pa pol ali celo dve tretjini nižji.

Vložena pobuda za ustavno presojo trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin

Medij: MMC RTV SLO, STA Avtorji: STA, Al. Ma. Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 ob 13:48

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

Društvo malih delničarjev je vložilo pobudo za oceno ustavnosti zamrznitve plačevanja omrežnin. Predlagalo je začasno zadržanje ukrepa. Gre tudi za vprašanje vpliva ukrepa na elektrodistributerje.

Poslanci potrdili ukrepe za omilitev posledic visokih cen energentov. MDS za ustavno presojo.

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje

Eden od ukrepov februarja sprejetega in v soboto uveljavljenega zakona je, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami – uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

MDS: Stroški elektrodistribucijskih podjetij se ne znižujejo

Kot poudarjajo v MDS-ju, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Sporni pravni vidiki ukrepa

Nekdo mora omrežje vzdrževati in vanj tudi vlagati. Foto: BoBo

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU-ju, in arbitrarno, saj agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča.

Poudarjajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep čezmeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne naložbe v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovem mnenju upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj naložb v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS-ju, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"

MDS: Vlada naj denar vzame drugje

V društvu svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo naložb, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Sicer predlagajo, da vlada sredstva za to začasno znižanje računov za elektriko zagotovi iz drugih virov, bodisi iz instrumenta EU-ja za okrevanje po koronski krizi, bodisi iz nerazporejenega dela državnega proračuna, ali pa iz podnebnega sklada.

 

Mali delničarji uresničili napoved ustavne presoje enega od ukrepov za omilitev visokih cen energentov

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  Gospodarstvo, mali delničarji Datum: Četrtek, 10. marec 2022 

Ljubljana, 10. marca - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) je uresničilo napoved in na ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti četrtega člena zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov s predlogom za začasno zadržanje. Gre za vprašanje trimesečne zamrznitve plačevanja omrežnin in posledic za elektrodistributerje.

Eden od ukrepov omenjenega zakona, ki ga je DZ sprejel februarja, veljati pa je začel minulo soboto, je tudi ta, da je za tri mesece zamrznjeno plačilo tarifnih postavk za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Z drugimi besedami - uporabnikom na računih za elektriko tri mesece ne bo treba plačevati omrežnine, ki je prihodek elektrodistribucijskih podjetij.

Kot poudarjajo v MDS, nikakor ne nasprotujejo ukrepanju države za ublažitev posledic drage energije, ne strinjajo pa se s tem, da so prihodki iz omrežnin v vseh petih elektrodistribucijskih podjetij začasno znižani na nič evrov, medtem ko se stroški teh podjetij ne znižujejo.

Malim delničarjem, ki so 20,5-odstotni lastniki v omenjenih elektrodistributerjih, se zdi narobe, da država uporabnikom pomaga iz načrtovane donosnosti podjetij, ki po njihovih pojasnilih ni enaka dobičku, saj se iz nje na primer krijejo tudi stroški zadolževanja. Ne strinjajo se tudi s tem, da država to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb, saj je vloga skupščine kot najvišjega organa podjetij zanemarjena.

Kot opozarjajo, država s tem ukrepom blaži posledice visokih cen energije tudi mimo pravil, ki veljajo v EU, in arbitrarno, saj Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna in je začasnemu neobračunavanju omrežnin ostro nasprotovala, nalaga, kako naj odloča. Izpostavljajo tudi, da država to počne retroaktivno, saj naj bi agencija spremenila svoje izdane akte za letos, da gre za nedovoljeno državno pomoč in da je ukrep prekomeren, saj bo šla večina koristi dejansko velikim podjetjem, zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

Med nevarnostmi, ki jih prinaša zakonska rešitev, omenjajo, da bodo ogroženi redno vzdrževanje in nujne investicije v distribucijsko omrežje, kar povečuje možnost izpadov elektrike oziroma nestabilnosti omrežja.

Zaradi izpada prihodkov iz omrežnine se bo po njihovi oceni upočasnila ali začasno ustavila tudi zelena preobrazba, saj bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije, čas priklopa sistemov rabe obnovljivih virov v energetsko omrežje pa se bo v času, ko bi bilo treba zaradi dogajanja na energetskem trgu tovrstne naložbe okrepiti, še podaljšal. Zaradi zamud pri priklopih podjetjem grozijo tudi kazni, pravijo v MDS, kjer negativne posledice vidijo še pri kazalnikih zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij

V MDS svarijo, da bo imel ta, po njihovem prepričanju nedomišljen ukrep, tudi finančne posledice za delavce v elektrodistribucijskih podjetjih, saj so njihove nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev. Ker vsaj tri mesece ne bo investicij, lahko sledi tudi čakanje na delo ali kak drug ukrep, dodajajo.

Društvo MDS je danes vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE)

 

Državni zbor Republike Slovenije je dne 22. februarja 2022 

sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (v nadaljevanju: 

ZUOPVCE), ki je začel veljati v soboto 5. marca 2022. Po določilih ZUOPVCE se prihodki iz naslova omrežnine v vseh 5 elektrodistribucijskih podjetij (v nadaljevanju: EDP) znižajo na 0 EUR, hkrati pa se stroški EDP-jev ne znižujejo. Država je vse njihove prihodke iz omrežnine namenila za svojo uporabo, s katero namerava ublažiti posledice podražitev, ki jih bo utrpelo prebivalstvo, ter posegla v lastninsko pravico 20,5 % malih in manjšinskih delničarjev.

 

Zato je Društvo MDS preko pooblaščenega odvetnika mag. Aleša Kaluže (M.Sc) na Ustavno sodišče RS vložilo Pobudo za ustavno presojo in Predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE).

 

Ljubljana, 10.03.2022

 

Društvo MDS ne nasprotuje pomoči fizičnim osebam, ki so pomoči dejansko potrebne

 

Za ogled TV prispevka iz POROČIL TV SLO1 pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Društvo MDS ponovno poudarja, da ni narobe, če Republika Slovenija želi ublažiti posledice podražitev energije, narobe pa je:

 

  1. da to počne iz načrtovane donosnosti, kar ni enako dobičku - kot to vztrajno prikazuje Vlada in njeni ministri - saj se iz donosnosti EDP-jev krijejo tudi stroški zadolževanja, ki na dan 31.12.2020 znašajo 263 mio EUR, ter davek od dohodka pravnih oseb in drugi morebitni nepriznani stroški;
  2. da to počne mimo zakonskih pravil, ki veljajo za korporativno upravljanje delniških družb -  vloga skupščine delniških družb, kot njihovega najvišjega organa in edinega organa, v katerem so zastopani tudi mali in manjšinski delničarji, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP-jih, je zanemarjena;
  3. da to počne mimo evropskih pravil in arbitrarno, s tem da Agenciji za energijo, ki bi morala biti neodvisna, nalaga, kako naj odloča;
  4. da to počne retroaktivno, saj naj bi Agencija za energijo spremenila svoje izdane akte za letošnje leto;
  5. da gre za nedovoljeno državno pomoč (kot ukrep, s katerim naj bi pomagali tudi podjetjem), kar je v fazi sprejemanja zakona opozorila tako Agencija za energijo kot tudi Zakonodajno pravna služba Državnega zbora RS;
  6. da to počne povsem prekomerno (upravičenci niso samo posamezniki, ampak tudi velika podjetja, kamor bo šla večina koristi), zaradi česar bo sredstev za tiste, ki jih res potrebujejo, bistveno manj.

 

Posledice, ki jih prinaša izvajanje 4. člena ZUOPVCE so:

 

  • nevarnost izpadov elektrike oz. nestabilnost omrežja,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, bo ogroženo tudi redno vzdrževanje in nujne investicije vosnovna sredstva. Spomnimo na dejstvo, da je povprečna amortiziranost osnovnih sredstev v EDP-jih več kot 30 % (od 22,2 % do 41,2 %);

 

  • nevarnost odpoklica kreditov in višje obresti,

 

spomnimo: vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in največji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v EDP narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so v zvezi s kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;

 

  • zelena transformacija se bo ustavila, toplotne črpalke in sončne elektrarne se ne bodo priključevale, ker posodobitev omrežja ne bo možno izvajati,

 

zaradi izpada prihodkov iz omrežnine, se bo upočasnjevanja oz. začasno ustavila zelena transformacija - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal - ravno v sedanjem trenutku, ko bi morali vse te investicije pospešiti, da bi zmanjševali odvisnost od dragih energentov kot so (plin, nafta …);

 

  • kazni EDP-jem zaradi sprejetega zakona,

 

ker ne bo prihodkov iz omrežnine, ne bo investicij v posodobitev omrežja in posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od izdanega energetskega soglasja bodočega uporabnika (naj spomnimo, da je bilo v začetku leta 2022 takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale).

 

Poleg delničarjev bodo tudi zaposleni v EDP prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Ker vsaj 3 mesece ne bo investicij, ne bo delovnih ur - in ker ne bo delovnih ur, lahko sledi čakanje na delo ali kak drug ukrep (npr. odpuščanje). Zato je povsem verjetno, da bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

Kakšno rešitev predlaga Društvo MDS

 

V Društvu MDS zato ponovno predlagamo, da Vlada RS ta sredstva zagotovi iz drugih virov in sicer:

 

  • sredstev oz. instrumenta za okrevanje po krizi COVID-19;

 

spomnimo: Slovenija si je izpogajala razvojni okvir EU financiranja, ki naj bi olajšal okrevanje po krizi COVID-19 in spodbudil investicije v zeleni in digitalni prehod. Tako v okviru Instrumenta za okrevanje »NextGenerationEU« Slovenija lahko izkoristi okvirno 5,7 milijard evrov, od tega je 3,2 milijard evrov posojil in 2,1 milijarde evrov nepovratnih sredstev (312 milijonov evrov iz pobude React-EU, 134 milijonov evrov iz Sklada za pravični prehod, 1,8 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost ter 68 milijonov evrov za Razvoj podeželja).

 

  • ali iz nerazporejenega dela proračuna Republike Slovenije,

Negotovo znižanje položnic za elektriko

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Sreda, 23. februar 2022 Stran: 2

Društvo MDS bo vložilo ustavno presojo in predlog za zadržanje izvajanja 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) bo zaradi današnjega sprejema Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) v Državnem zboru RS zahtevalo ustavno presojo le za določbe 4. člena omenjenega zakona in predlagalo njegovo začasno zadržanje, ne pa tudi izvrševanja zakona v celoti. Nakazilo energetskih vavčerjev oz. pomoči prizadetemu prebivalstvu tako ne bo ogrožena.

 

Ljubljana, 22.02.2022

 

Danes je Državni zbor RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE), ki v  4. členu zajema tudi določila, ki so jih na Odboru za infrastrukturo pretekli teden izglasovale stranke vladne koalicije, ter glasijo:

Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že ob sprejemu zgornjega amandmaja na Odboru napovedal, da bo Društvo MDS podalo predlog za začasno zadržanje izvajanja 4. člena Zakona in ga tudi poslalo v presojo Ustavnemu sodišču RS takoj, ko bo Zakon razglašen. Naj ponovno poudarimo, da gre samo za spor glede financiranja izpada omrežnine, saj po mnenju Društva MDS, Agencije za energijo in elektrodistribucijskih podjetij (EDP) ta ne more predstavljati vira za izvedbo plačil po ZUOPVCE. Republika Slovenija bi morala  zagotoviti finančna sredstva v višini 70 mio EUR iz proračuna ali iz drugih sistemskih virov, kot so podnebni sklad, sklad za odpornosti, ne pa iz rednega poslovanja EDP, kot delniških družb. Če bo Ustavno sodišče RS pobudo sprejelo v obravnavo in morebiti zadržalo izvajanje 4. člena sprejetega ZUOPVCE, energetski vavčerji za najbolj ogrožene skupine prebivalstva ne bodo ogroženi, saj niso predmet naše pobude za presojo ustavnosti in bodo nemoteno izplačani.

 

V Društvu MDS sprejetemu 4. členu ZUOPVCE nasprotujemo iz več razlogov:

  • zaradi posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh petih EDP;
  • zakon povzroča ekonomsko škodo EDP in njenim delničarjem v višini 70 mio EUR, zaradi izpada prihodka iz naslova omrežnine, s tem pa se hkrati ogroža stabilno poslovanje EDP -  količniki njihovega zadolževanja se bodo poslabšali, kar lahko posledično pripelje do kršitve danih zavez v kreditnih pogodbah in morda celo njihovega odpoklica, ali pa zvišanje obrestnih mer;
  • vseh pet EDP je imelo dne 31.12.2020 skupaj najetih 263 mio EUR kreditov in navečji problem bodo predstavljale kršitve zavez do bank, saj se bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA avtomatično poslabšali kazalci zadolženosti „neto finančni dolg / EBITDA“. Kazalci zadolženosti bodo tako v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti EDP (različno po družbah) med 2,0 in 3,5 - v nasprotnem primeru lahko pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • zaradi upočasnjevanja zelene transformacije - iz tega naslova bo manj investicij v rabo obnovljivih virov energije (OVE), čas priklopa sistemov rabe OVE na javno omrežje pa se bo še podaljšal namesto skrajšal. Posledično bodo nastajale zamude, EDP pa bodo morala plačevati kazni v višini 1.000,00 EUR za vsak neizvedeni priklop v 2 mesecih od popolne vloge bodočega uporabnika (spomnimo: v začetku leta 2022 je bilo takih zamud okoli 1.400, sedaj pa se bodo samo še povečevale, denarja za investicije pa tudi ne bo).
  • gre za retroaktivni poseg in tudi za nedovoljeno državno pomoč, tako po mnenju Agencije za energijo kot tudi Zakonodajno pravne službe Državnega zbora RS.

Tudi zaposleni v EDP bodo prikrajšani

 

Naj ob zapisanem še dodamo, da bo ta nedomišljen ukrep imel tudi finančne posledice za delavce v EDP, saj so njihove morebitne nagrade za uspešno delo vezane na poslovne rezultate in doseganje zastavljenih ciljev, čemur sedaj ne bo tako. Zato bo tudi Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije moral ukrepati ter zaščititi ogrožene interese svojih članov in članic.

 

S sprejemom zakona je Državni zbor RS posegel v samostojnost regulatorja Agencije za energijo in kršil evropska pravila

 

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev, ter morebitno nedovoljeno državno pomoč.

 

Društvo MDS bo v primeru, da bo v ponedeljek DZ RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je danes sprejel Odbor za infrastrukturo DZ RS danes 53 nujni seji zahteval ustavno presojo

Danes je zasedal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 53. nujni seji in potrdil sporni amandma koalicije k 4. členu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ker ta posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP, ter povzroča ekonomsko škodo v višini 70 mio EUR prihodka iz omrežnine, ter ogrožajo stabilno poslovanje EDP-jev, saj se bodo poslabšali količniki zadolževanja in posledično lahko pride do kršitve zavez iz kreditnih pogodb in morda celo odpoklica le teh ali pa zvišanje obrestnih mer. Prav tako pa upočasnjuje zeleno transformacijo, saj bo iz tega naslova 56 mio EUR manj investicij in čas priklopa OVE se bo še podaljšal, namesto skrajšal. Društvo MDS bo v primeru sprejema zakona pravico iskalo na Ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje Zakona do odločitve US RS.

 

Ljubljana, 16.02.2022

V razpravi je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS podal to obrazložitev zakaj predlog 4 člena ni dober in kako predlaga Društvo MDS, da se reši. Izjava je od 22 minute in 14 sekunde dalje.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine, ni znan, je pa Vlada Republike Sloveniji oziroma tudi minister vi osebno ste v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj skoraj 40 mio EUR čistega dobička, od tega skoraj za 13,5 mio EUR dividend o tega je Republika Slovenija dobila 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend), 2/3 čistega poslovnega izida pa je bilo namenjeno za vlaganja v omrežje;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine, bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije, ter posledično tudi pomeni izpad približno 13,5 mio EUR za dividende iz dobičkov,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji, zaradi tega ne prejmejo dividend (približno 13,5 mio EUR, od tega Republika Slovenija ne dobi 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vložijo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Znižanje donosa in izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR) bo imela velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani bo realizacija NEPN in s tem energetsko-podnebnih zavez nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijski podjetij, kar verjamemo bodo uspela premostiti, večji problem pa bodo predstavljale kršitve zavez do bank, ki bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA, avtomatično povzročene na kazalcih zadolženosti »neto finančni dolg / EBITDA;
  • Kazalci zadolženosti bodo v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij različno po družbah (EDP) med 2,0 in 3,5, v nasprotnem primeru pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • spomnimo na dan 31.12.2020 je imelo vseh 5 EDP za 263 mio EUR odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez in nedoseganje donosnosti (NET DEBT to EBITDA), pa ima lahko za posledico pogodbenih kazni v višji obrestni meri, ali pa celo zahtevo za predčasno vračilo preostalega neodplačanega kredita.

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev in morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Iz dokumenta Agencije citiramo:

"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega  ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.

 

Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
 

Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."

 

Pri pripravi zakona Agencija ni sodelovala, niti nismo bili povprašani po učinkih takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, je nepremišljen in zato neuravnotežen ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
 

Glede na navedeno predlagam, da se ukrep znižanja omrežnine ne sprejme."

Društvo MDS predlagalo amandma k 4. členu

Predlog rešitve, ki smo ga predlagali je bil sledeči:

4. člen

(znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo)

 

(1) Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za odjemno skupino gospodinjstvo znižajo na nič.

 

(2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila omrežnine za distribucijski sistem za končne odjemalce iz odjemne skupine gospodinjstvo se pokrije iz sredstev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

 

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

 

V 1. členu pa smo kot vir dopustili dve možnosti ali se to plača iz sredstev Podnebnega sklada ali pa iz sredstev proračuna.

 

Koalicija SDS, NSI in konkretno sprejela svoj amandma k 4 členu

Žal naš predlog ni ugledal luč glasovanja, saj je bil sprejet predlog amandmaja koalicije SDS, NSI in Konkretno, ki glasi:

Celoten amandma z obrazložitvijo si ogledajte TUKAJ.

 

O zakonu bo moralo odločati Ustavno sodišče RS 

Ker gre po mnenju Društva MDS za nedovoljen poseg v lastninske pravice mali h in manjšinskih delničarjev in tudi nedovoljeni poseg DZ RS v neodvisnost dela regulatorja Agencije za energijo, saj ji z zakonom želijo predpisati ravnanje, pa čeprav DZ RS nima teh pristojnosti. 

Zato bo Društvo MDS v imenu malih in manjšinskih delničarjev, ki so lastniki 20,5 % v vseh 5 EDP-jih po morebitnem sprejemu zakona nemudoma naslovilo Zahtevo za ustavno presojo spornega zakona in hkrati vložilo tudi Zahtevo za začasno zadržanje izvajanja tega zakona do odločitve US RS.

Tega si v Društvu MDS nismo želeli in smo predlagali ustrezne popravke, saj smo želeli, da se pomaga vsem gospodinjstvom, ki jih prizadele visoke cene energentov, a ne na način, da se posega v lastninske pravice delničarjev in povzroča ekonomski nevzdržni položaj EDP, saj bodo kazalniki zadolženosti narasli preko dogovorjenih pogodb z bankami in lahko pride do velike ekonomske škode, če banke odpokličejo te kredite ali pa naložijo večje obresti EFP-jev zaradi kršitve zavez.

Zato na koncu Društvo MDS ponovno apelira na vladno koalicijo, da predlagani zakon v taki obliki ne sprejmejo in nemudoma najdejo druge zakonske ustrezne rešiteve brez posega v lastnino in skladno z določili o morebitnih državnih pomočeh, kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba in Agencija za energijo. 

Interventnemu zakonu grozi ustavna presoja

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Delnilčarji elektro podjetj v letu 2022 brez dividend?

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

 

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

 

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
  • Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
  • spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

 

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

 

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

 

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

 

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

 

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

 

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

 

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.