Elektro Ljubljana

Elektro Ljubljana, d.d. - Kontaktni podatki

Elektro Ljubljana, podjetje za distribucijo električne energije, d.d. (oznaka delnice: ELOG)
Slovenska cesta 58
1516 Ljubljana
Telefon: +386 (1) 230 40 00
Faks: +386 (1) 231 25 42
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Elektro Ljubljana

Oznaka delnice:

ELOG

Borza:

Ni v borzni kotaciji

ISIN koda:

SI0031104597

     
 

Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

163.412.978,00€

31.12.2014

Število vseh delnic:

39.160.286

31.12.2014

Lastne delnice:

    0

31.12.2014

Število delničarjev:

1.213

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

   7,21€

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek:

   7,21€

30.06.2015

Borzna cena na zadnji dan preteklega poslovnega leta:

 

 

Tržna kapitalizacija

282.345.662,06€

31.12.2014

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

01 230 40 00

Email:

info@elektro-ljubljana.si

 

 

Vir podatkov:

Lastni izračuni in podatki

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Pretresi v državni energetiki: se lahko stolček zatrese tudi Robertu Golobu?

Medij: N1  Avtorji: Andreja Lončar  Teme:  Elektro Ljubljana, GEN-I, GEN Datum: Sreda, 03. november 2021 VIR: Tukaj

Nadzorniki Elektra Ljubljane so se danes popoldne sestali na seji. Predsednika uprave Andreja Ribiča niso razrešili, bo pa nova seja nadzornega sveta v kratkem, so nam povedali v Elektru Ljubljana. Za zdaj ni jasno, ali mu bodo novi nadzorniki vendarle pustili dokončati mandat, ki se mu izteče marca. Teden dni pred skupščino Gen-I prav tako ostaja odprto vprašanje, ali lahko še nerazčiščena zgodba o domnevnem prikrivanju začetka prodaje lastniškega deleža Gen-I zamaje tudi stolček Roberta Goloba.

Kadrovske in lastniške spremembe tresejo državno energetiko, oziroma predvsem njen posavski steber: podjetja okrog trgovca z električno energijo Gen-I, ki letno ustvari 2,2 milijarde evrov prihodkov in skupaj s pridruženo Elektro energijo z elektriko oskrbuje 40 odstotkov slovenskih gospodinjstev.

Na prepihu dobra tretjina lastništva

V SDH, ki ga vodi Janez Žlak, so lani decembra zapisali, da gre skupina Gen v “korporativno občutljivo obdobje, zaradi mogočih lastniških prestrukturiranj znotraj skupine in novih prevzemov”.

Gen-I je imela namreč v strateškem načrtu za letošnje leto prodajo 50-odstotnega deleža v Gen-EL, prek katerega je 25-odstotna lastnica same sebe (kot izhaja iz spodnje grafike, je največja lastnica Gen energija z 62,5 odstotka, dodatnih 12,5 odstotka Gen-I je v lasti Elektra Ljubljane).

Prav tako je bila konec lanskega leta nejasna usoda 25-odstotnega lastniškega deleža Elektra Ljubljana v Gen-EL (ki pomeni 12,5 odstotka Gen-I). Ljubljanski distributer je imel v družbeniški pogodbi zapisano, da lahko Gen energija do sredine letošnjega leta odkupi njegov delež v Gen-EL (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH.

Foto : N1/Uroš Kokol

Dve potencialno sporni pogodbi

Skoraj leto dni kasneje je lastniška struktura še enaka. Glavno besedo v podjetju ima torej Gen Energija, ki jo vodi Martin Novšak in je v celoti v državni lasti. Novšak pa za najpomembnejše odločitve potrebuje soglasje Elektra Ljubljane, ki ga vodi Andrej Ribič, in Gen-I, ki ga vodi Robert Golob.

Čeprav se lastništvo ni spremenilo, pa zdaj že drugič letos v javnost curljajo novice o napetostih med lastniki Gen-I in upravljavci državnega premoženja. Verjetno ni nepomembno, da tokrat na dan prihajajo tik pred skupščino Gen-I, ki bo prihodnji teden in na kateri bo uprava z Golobom na čelu iskala nov mandat.

Za kaj gre? Televizija Planet TV je prejšnji teden poročala, da sta upravi Gen-I in Elektro Ljubljana maja letos sklenili medsebojno pogodbo za skupno prodajo 75 odstotkov Gen-EL, ki je polovična lastnica Gen-I (prodajajo torej 37,5 odstotka lastništva). Avgusta pa sta podjetji sklenili še pogodbo s svetovalno hišo KPMG.

Ta v prvi fazi, ki naj bi potekala do 12. novembra, predvideva iskanje potencialnih kupcev. Za to fazo bo Gen-I KPMG plačala 60 tisoč evrov, Elektro Ljubljana pa 30 tisoč evrov, so nam povedali v podjetjih.

Ko bo konec prve faze, lahko podjetji pogodbo s KPMG prekineta ali pa odobrita prehod v drugo fazo dogovora, ki predvideva prodajo samih deležev. Za to bi svetovalna hiša dobila med 300 tisoč in 420 tisoč evrov provizije.

Gen-I: Gre za konstrukt

Problem je, da naj bi upravi vse to storili, brez da bi njuni nadzorniki (Gen energija kot največja družbenica Gen-I ter nadzorniki Elektra Ljubljane, ki jih imenuje vlada), upravljavec državnega premoženja SDH, ministrstvo za infrastrukturo Jerneja Vrtovca vedeli za to.

V Gen-I so medijske objave označili za neresnične in celo zgodbo za konstrukt. Pravijo, da so posamezne faze postopkov nameravane prodaje deleža “večkrat predstavili ključnim odločevalcem”, to je družbenikom in njihovim organom. “Tudi v Poslovnem načrtu za leto 2022, ki smo ga posredovali upravi GEN energije in SDH v začetku septembra letos, je prodaja te naložbe jasno in natančno opredeljena. Po našem vedenju uprava SDH na to temo ni imela nobenih zadržkov niti vprašanj.”

In dodajajo, da sami deleža ne bi mogli prodati: “Uprava za prodajo deleža potrebuje potrditev in soglasje ostalih družbenikov Gen-EL, soglasje skupščine Gen-I, soglasje nadzornega sveta Gen energije ter uprave SDH. Vse to potrjuje, da brez soglasja države, lastniške strukture Gen-I ni mogoče privatizirati in so pretekle objave nekateri medijev neresnične.”

Testiranje trga ali kaj več?

Boj za milijone evrov v Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 3

Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo - Minister Jernej Vrtovec je nakazal zamenjavo dolgoletnih direktorjev

V slovenski energetiki se je, kot kaže, vnel boj za nadzor nad družbo Gen-I, podjetjem, ki na leto ustvari več kot dve milijardi evrov prihodkov in bo letos posloval z več kot 40 milijoni evrov čistega dobička. Upravi družbe, ki jo vodi Robert Golob, bo letos potekel mandat. Pot do vpliva v Gen-I vodi skozi Elektro Ljubljana, kjer se maje položaj predsednika uprave Andreja Ribiča.

Menjave nekaterih direktorjev v slovenskih energetskih družbah je nakazal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.

Jernej Vrtovec, minister za razvoj in kohezijska sredstva Zvonko Černač, generalni direktor HSE Viktor Vračar in župan Hrastnika Marko Funkel so na začetku tega meseca s pritiskom na rdeči gumb simbolično položili temeljni kamen za gradnjo največje sončne elektrarne v Sloveniji, ki bo v Prapretnem, kjer je nekoč odlagala Termoelektrarna Trbovlje. Zdi pa se, da je Vrtovec na tem dogodku v svojem govoru tudi simbolično pritisnil na zeleni gumb morebitnih kadrovskih menjav v energetiki: »V energetiki se včasih zdi, da so nekateri posamezniki večni, da gre za samopašništvo.« Napovedal je kadrovsko okrepitev nekaterih družb, da bodo lahko vodile dolgoročne investicije, pri čemer Vrtovec omenja proizvodnjo iz obnovljivih virov energije in jedrsko energijo. »Samopašništvu v energetiki bo treba reči ne. Temu bo vlada sledila in kot minister ne bom dopustil, da bi bilo karkoli samoumevno. V gospodarstvu ni nič samoumevno, tudi to, da je nekdo na določenem položaju daljši čas, ne.«

Del vladajoče politike si najbolj želi zamenjave Andreja Ribiča in Roberta Goloba, je slišati v pogovoru z več neuradnimi viri. Omenja se tudi možnost zamenjave generalnega direktorja Gen energije Martina Novšaka. Vendar naj bi ta imel podporo okoljskega ministra Andreja Vizjaka. Kakršnekoli zanesljive kadrovske razplete je za zdaj še negotovo napovedovati.

Skupščina Elektra Ljubljana, v katerem ima država 80-odstotni delež, je na začetku tega meseca prevetrila nadzorni svet; trem članom se bo konec avgusta iztekel mandat, Davida Skornška pa so odpoklicali. Zbor delničarjev je nov mandat podelil Davorinu Dimiču, ki je bil že zdaj nadzornik; Urški Gašperlin, uslužbenki D. S. U. in od prejšnjega meseca nadzornici Dravskih elektrarn; Božidarju Godnjavcu, uslužbencu ministrstva za infrastrukturo in novemu nadzorniku Luke Koper; ter Gorazdu Justinku, dekanu na Novi univerzi Petra Jambreka. Po neuradnih informacijah si je koalicijski trojček SDS, NSi in SMC razdelil nadzorni svet, ki bo mandat začel na začetku septembra. Takrat bi se lahko zgodile tudi kadrovske spremembe na čelu Elektra Ljubljana, kjer bo Andreju Ribiču mandat potekel marca prihodnje leto. Pritisk za prodajo Gen-EL Hkrati z napovedjo ministra o zamenjavah v energetiki in morda tudi nepovezano z njo poteka spor o prihodnjih vplivih v družbi Gen--EL, ki je polovična lastnica Gen-I. Po naših neuradnih informacijah v Slovenskem državnem holdingu (SDH) pritiskajo na Ribiča, da Elektro Ljubljana družbi Gen energija proda 25-odstotni delež v podjetju Gen-EL. Gen energija je že 25-odstotna lastnica podjetja Gen-EL, preostali polovični delež pa ima Gen-I. 

To razkriva notarski zapisnik letošnje skupščine Elektra Ljubljana, kjer so vprašanje prodaje Gen--EL odprli mali delničarji. Rajko Stankovič, predsednik Društva MDS, je na skupščini vprašal, ali je v prodajnem procesu oziroma postopku morebitne prodaje deleža v Gen-EL prišlo do nedovoljenih svetovanj večinskega lastnika Elektra Ljubljana ali tretjih oseb, ki niso zaposlene v družbenikih Gen-EL. Andrej Ribič je odgovoril, da so določeni poskusi sicer bili, vendar jih ni upošteval in se je pri svojem ravnanju vedno odločal v korist Elektra Ljubljana.

Na naše vprašanje o pritiskih so v SDH odgovorili, da pri upravljanju spoštujejo meje korporativnega upravljanja ter pristojnosti organov vodenja in nadzora družb v upravljanju: »Prav tako spoštujemo tudi vse odločitve organov Elektra Ljubljana v zvezi z vzpostavljenim pogodbenim razmerjem z družbo Gen energija, sprejetim v letih 2018 in 2020, zato so morebitna namigovanja o nedovoljenih pritiskih brez osnove.«

 

Možno oškodovanje Elektra Ljubljana

Pojasnimo podrobnosti. Družba Gen energija je do konca junija imela pravico, da odkupi poslovni delež Elektra Ljubljana v Gen--EL (tako imenovana call opcija), če bodo izpolnjene regulatorne zahteve, ki bodo Elektru Ljubljana preprečevale ohranitev te naložbe, in če bo za to podano soglasje SDH, ki te regulatorne zahteve potrjuje. Gen energija je po neuradnih informacijah na zadnji možni dan to opcijo izkoristila ter Elektru Ljubljana nakazala okoli 12 milijonov evrov. Na to je Elektro vložil pritožbo. Kot je razvidno iz odgovorov Elektra Ljubljana na vprašanja delničarjev na skupščini, njihovo pravno mnenje ugotavlja, da potrebnih regulatornih zahtev, ki bi jim preprečevala ohranitev deleža v Gen-EL, ni: »Avtorji pravnega mnenja opozarjajo, da niso izpolnjeni pogoji za uveljavitev nakupne opcije, iz česar izhaja, da ne obstaja pravna podlaga, ki bi SDH omogočala podati izjavo, predvidene za uveljavitev opcije call. Ob takem položaju lahko Elektro Ljubljana prosto razpolaga s poslovnim deležem in lahko išče tudi druge kupce, pri čemer ima Gen predkupno pravico.«

 

Lastniška struktura GEL . El d.o.o.

delež v %

Elektro Ljubljana d.d.

25,00%

Gen I d.o.o.

25,00%

Gen energija d.o.o.

50,00%

 

Mali delničarji opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana.

 

 

Prepričani smo, da bi bil ob ustrezno vodenem transparentnem postopku prodaje 25-odstotnega deleža v Gen-EL izkupiček za družbo in njene delničarje precej višji, kar verjamem, da bi moral biti tudi interes SDH kot upravljavca premoženja Republike Slovenije v Elektru Ljubljana. Rajko Stankovič predsednik Društva MDS

 

 

 

Elektro Ljubljana je pridobila tudi cenitev vrednosti družbe Gen-EL. 

Rajka Stankoviča je na skupščini zanimalo, kakšna je glede na izvedeno cenitev potencialna škoda za delničarje, če bi delež v Gen-EL prodali po nakupni opciji. Ribič je na skupščini odgovoril, da bi višina oškodovanja lahko bila v višini tri do štiri milijone evrov, je razvidno iz zapisnika.

»Menim, da moram ravnati kot skrben gospodar. Vrednost Gen-I se je zvišala,« na naše poizvedovanje odgovarja Andrej Ribič in dodaja, da ni regulatornih sprememb, ki bi omogočale sprožitev nakupne opcije.

Kadrovanje in boj za Gen-I

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. julij 2021 Stran: 1 Vir: TUKAJ

Energetika Spor med Elektrom Ljubljana in Gen energijo za delež v Gen-EL, solastniku Gen-I V slovenski energetiki je pestro.

V enem stebru energetike okoli HSE se spopadajo z veliko izgubo in prihajajočo insolventnostjo Teša, v drugem delu pa, kot kaže, poteka boj za nadzor v Cen-I, ki je do polletja posloval s BO milijoni evrov čistega dobička. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec napoveduje kadrovsko prevetritev energetskih družb.

Poročali smo o ocenah v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), da Termoelektrarni Šoštanj in Premogovniku Velenje zaradi visokih cen emisijskih kuponov grozi bankrot. Na drugi strani se spopadajo za vpliv v Gen--I. Štiričlanski upravi tega podjetja bo letos potekel petletni mandat. Gen-I ima dva družbenika: Gen energija v imenovanje predlaga predsednika uprave in enega člana, Gen-EL pa dva člana uprave.

Gen energija poskuša povečati svoj delež v Gen-EL z nakupom 25-odstotnega deleža Elektra Ljubljana. Za ta delež je izkoristila nakupno opcijo in zanj že nakazala denar Elektru Ljubljana, a ta ga ne želi prodati, saj ocenjujejo, da za to ni zahtevanih regulatornih pogojev in da je delež vreden več. Elektro Ljubljana vodi Andrej Ribič, ki bi ga nov nadzorni svet jeseni lahko poskušal odstaviti. 

Mali delničarji pri tem opozarjajo na možno oškodovanje Elektra Ljubljana in s tem delničarjev.

Elektro Ljubljana delničarjem 10 centov dividende, 4 novi nadzorniki, prodajni postopek za 25 % delež v GEN-EL d.o.o. skrajno nenavaden

Letošnja 27. skupščina delničarjev je odločala o rednih zadevah, kot so seznanitev z letnim poročilom, delitev bilančnega dobička, podelitev razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) in spremembah statuta ter volitvah novih članov nadzornega sveta za prihodnja 4 leta. Prav tako je odločala o pretvorbi drugih rezerv, ki so se natekle iz »zadržanih dobičkov« v osnovni kapital, čemer pa smo v Društvu MDS skupaj z odvetnikom Matjaž-om Titan-om nasprotovali in podali nasprotni predlog, da naj bo razpisana odprta dokapitalizacije, žal je proti takemu nasprotnemu predlogu bil samo predstavnik SDH, tako, da je bil izglasovan osnovni predlog o dokapitalizaciji brez izdaje novih delnic.

 

Na predlog Društva MDS in drugih manjšinskih delničarjev skupščina odločala tudi o pooblastilu Upravi za pridobivanje lastnih delnic v razponu od 75 % knjigovodske vrednosti (KV) pa do 100 % KV ter o predlogu spremembe statuta v 11. členu, kjer Društvo MDS predlaga spremembo, ki sledi zakonski obveznosti donosa v višini 4 % osnovnega kapitala za dividend in šele nato se lahko opravijo razporeditve morebitnih presežkov finančnih sredstev v druge rezerve in to največ do višini ½ in ne 2/3 kot do sedaj.

 

V prodajnim postopku /put oz. call opcije ali odprodaja) 25 % deleža Elektra Ljubljane v družbi GEN – EL d.o.o. smo iz odgovorov prejetih na skupščini družbe zaznali poskuse nedovoljenega vplivanja na organe vodenja in nadzora, ki bi potencialno pomenilo 3 do 4 mio oškodovanje družbe Elektro Ljubljana in njenih delničarjev, kar izhaja tudi iz notarskega zapisnika (stran 4 in 5).

 

Izvoljeni so bili tudi 4 novi člani nadzornega sveta predstavniki kapitala v nadzornem svetu Elektra Ljubljana in sicer: Davorin Dimič, Urška Gašperlin, Božidar Godnjavec in Gorazd Justinek, ki mandate nastopijo 01.09.2021.

 

Ljubljana, 02.07.2021

 

Elektro Ljubljana lani z 23 % nižjim čistim poslovnim izidom

 

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2020 zabeležila čisti poslovni izid v višini 11,3 mio EUR, leta 2019 pa je bilo 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2020 znašala 12,3 mio EUR, leto poprej 2019 pa 16,88 milijonov EUR. Družba je 6,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2020 znašajo 79,59 milijonov EUR.  Zaradi epidemije COVID-19 je Agencija za energijo po navodilu zakonodajalca zmanjšala donos na sredstva iz 5,26 % na 4,13 %, kar je posledično pomenila, da so se prihodki družbe Elektro Ljubljana znižali za 12,3 % oz cca 1,4 mio EUR.

 

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2020 vrednost delnice znaša 8,55 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,35 EUR.

 

Dividenda za leto 2020 je 0,10 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2021 delničarjem, ki bodo vpisani pri KDD dne 30.10.2021

 

Skupščina je sprejela sklep, da se bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2020 v višini 3.823.058,25 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,10 (nič celih deset) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto.

 

Ali bo Elektro Ljubljana izkoristila možnost izotopa in po kakšni ceni iz GEN EL?

Spomnimo letos bil lahko Elektro Ljubljana d.d. vnovčila “put opcijo” za svoj 25 % delež v GEN El, ki jo je pridobila z menjavo 100 % deleža Elektro energije. V Društvu MDS nas zanima ali so bile narejene nove cenitve in koliko je bila vreden 25 % delež GEN EL ob menjavi in koliko je vredna sedaj po morebitni cenitvi, saj delničarji ne želimo, če je sedanja vrednost večja od »put opcije« da bi 25 % delež prodali pod tržno ceno, saj bi to pomenilo potencialno oškodovanje družbe in njenih delničarjev.

 

Delničarjem Elektro Ljubljane 0,11 EUR dividende v začetku novembra 2020

Na 26 redni seji skupščine delničarjev družbe Elektro Ljubljana je bilo prisotnih 90,61 odstotkov osnovnega kapitala. Delničarji so se seznanili z revidiranim letnim poročilom družbe za leto 2019 z mnenjem revizorja, pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila družbe za poslovno leto 2019, s prejemki uprave in članov nadzornega sveta ter s politiko prejemkov organov vodenja in nadzora. Skupščina je sprejela sklep, da se članom nadzornega sveta v času trajanja epidemije covid-19 na območju Republike Slovenije začasno znižajo prejemki za 30 odstotkov. Sprejela je sklep o delitvi dividende in podelila razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu.

 

Ljubljana, 03.07.2020

 

Poslovanje v letu 2019

 

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2019 zabeležila čisti poslovni izid v višini 13,9 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2019 znašala 16,88 milijonov EUR, v primerjavi z 20,24 milijoni EUR v letu 2017. 

 

Vir slike: Elektro Ljubljana

Družba je 8,8 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2019 znašajo 72,7 milijonov EUR in dosegajo 44,49 % osnovnega kapitala. Elektro Ljubljana je na podlagi stabilnega finančnega poslovanja prejeli certifikat platinaste bonitetne odličnosti AAA.  

 

Knjigovodska vrednost delnice ELOG na dan 31.12.2019

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2019 vrednost delnice znaša 8,38 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,17 EUR.

 

Dividenda za leto 2019 je 0,11 EUR bruto in bo izplačana 2. novembra 2020  

Bilančni dobiček, ugotovljen na dan 31.12.2019 v višini 4.394.364,81 EUR se nameni za izplačilo dividend v bruto vrednosti 0,11 (nič celih enajst) EUR na delnico. Preostali del bilančnega dobička v višini 90.000,35 EUR pa se kot preneseni dobiček prenese v odločanje v naslednje poslovno leto. Dividende v vrednosti 0,11 EUR se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 30. 10. 2020 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende se izplačajo 2. 11. 2020.

 

Agencija za energijo s spremembo akta o omrežnini delničarjem Elektra Ljubljana vzela skupaj 7 mio EUR v zadnjih dveh letih

Dodajmo še, da je skladno z aktom o omrežnini za leto 2020 priznani reguliran donos na sredstva izračunal na podlagi znižane stopnje donosnosti 4,13 % (do sedaj je bila 5,26 %) in priznane povprečne vrednosti regulirane baze sredstev, kar pomeni, da vlaganja v posodabljanje infrastrukture in izvajanje nacionalne strategije samo iz delniškega kapitala niso ne zadostna ne stroškovno upravičena.

Zato smo  v Društvu MDS opozorili, da mora Republika Slovenija za investicije v omrežje prispeva tudi preko infrastrukturnega in gospodarska ministrstva v okviru razpoložljivih evropskih in drugih spodbud za nove investicije, ne pa samo iz denarnega toka in akumulacije ter zadolževanja elektro distribucijskih podjetij.

V kolikor temu ne bo država namenila dodatnih virov smo predlagali, da Uprava in Nadzorni svet razmislita o predlogu, da se delniške družbe transformira v javno gospodarsko družbo, ob sočasni pošteni rešitvi statusa dosedanjih delničarjev, ki niso iz vrst države in z njo povezanih skladov.

 

Elektro Ljubljana z več kot 110 milijonskimi investicijami po sprejemu NEPN-a?

Še več v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) je predvideno za 3 do 4 kratno povečanje obsega vlaganj glede na trenutno stanje, kar pa ni možno zagotavljati iz sredstev družbe. V kolikor bo NEPN uveljavljen bo moral Elektro Ljubljana za investicije nameniti namesto dosedanjih 39 mio nekaj več kot 110 mio EUR.

Pri tem se zastavlja vprašanje od kje naj Elektro Ljubljana črpa potrebne vire za te investicije, saj se za tak znesek ne more zadolževati, saj bi s tem ogrozila likvidnost družbe.

 

Rekordna vlaganja v letu 2019 v višini 39,8 mio EUR so najvišja v 10 letnem obdobju

Investicijska vlaganja so dosegla 39,8 mio EUR, kar je 8 % nad zastavljenimi cilji.

Med največjimi investicijami izpostavimo:

  •  leta 2018 začeto gradnjo daljnovoda DV 2 x 110 kV RTP Grosuplje–RTP Trebnje,
  • zaključek del na 2 x 110 kV kablovodu trase Bršljin–Gotna vas in RTP Hrastnik,
  • začetek obnove RTP 110/20 kV Kamnik ter gradbena dela za RTP 110/20 kV Dobruška vas.

Eden največjih izzivov današnjega časa je postopni prehod k čisti energiji in ogljično nevtralnemu gospodarstvu. Zato aktivno sodelujemo pri sprejemanju dveh ključnih dokumentov, Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) in Energetskega koncepta Slovenije (EKS). Ta morata ustrezno odgovoriti na podnebne spremembe, ki smo jim že priča, ter na spremembe na elektroenergetskem omrežju. Elektrika namreč postaja glavni sekundarni energent.

V letu 2019 je Elektro Ljubljana intenzivno uvajal informacijsko podporo vodenju in obratovanju omrežja, upravljanju sredstev, vključevanje naprednih števcev električne energije v sistem naprednega merjenja in sodeloval pri številnih razvojnih projektih.

Obsežna elektrifikacija, ki jo pričakujejo v naslednjih letih, pa po besedah predsednika Uprave mag. Andreja Ribiča nudi tudi številne poslovne priložnosti. Ena takih je polnilna infrastruktura za električna vozila, ki jo v podjetju razvijajo pod blagovno znamko Gremo na elektriko. V začetku leta so intenzivno delali na uvedbi sistema zaračunavanja storitev, ki so ga uspešno zagnali v začetku maja. Zdaj se počasi priključuje vedno več partnerjev. Z največjo mrežo polnilnic Gremo na elektriko tako ostaja Elektro Ljubljana vodilni pri razvoju polnilne infrastrukture.

 

Delničarjem Elektro Ljubljana 0,14 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Ljubljana, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 5,48 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 600.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 1,65 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 03. julij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2018 zabeležila čisti poslovni izid v višini 17 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 20,2 milijonov EUR, v primerjavi z 16,8 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 10,6 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 63,9 milijonov EUR in dosegajo 39,12 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,17 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 7,86 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,14 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo podali nasprotni predlog v okviru točke dnevnega reda o spremembah statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Kdo bo poleg države solastnik elektrodistribucije? Kitajci, Hrvati, Italijani ...?

Medij: Finance (Dogodki in ozadja)  Avtorji: Tanja Smrekar  Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 4. september 2018 Stran: 10

 

Alta bo v imenu manjšinskih lastnikov štirih elektrodistribucijskih podjetij - Elektro Ljubljana, Maribor, Celje in Gorenjska – že ta teden poslala potencialnim kupcem vabilo za nakup njihovih deležev (teaser). In koliko bo naprodaj? »Pričakujemo, da bomo prodali vsaj desetino vsakega podjetja,« pravijo predstavniki prodajalcev.

 

Spomnimo, država ima v elektrodistribuciji, ki sicer šteje za strateško panogo, po 80 odstotkov delnic. Pod 75-odstotni delež, sodeč po sedanji strategiji, ne bo šla.

 

Preostalo imajo zasebniki, med njimi so, kot je pred časom pisal Siol, tudi privatizacijski mogotec Igor LahAdriatic Slovenica (do pred kratkim v lasti KD Group, kupil jih je Generali), Triglav SkladiPetrol, državna Kad in Modra zavarovalnicaDZS pod vodstvom Bojana Petana, posredno Borut Kuharič (nekdanji prvi človek ajdovske Vipe Holdinga), odvetnik Aleš Rojs in Igor Štemberger oziroma borzna hiša Ilirika... V zadnjem času so se, pišejo na Siolu, v lastništvu pojavili tudi za zdaj neznani vlagatelji, ki se skrivajo za fiduciarnimi računi.

 

Kdo so potencialni kupci?

 

Hrvati bi skozi zadnja vrata vstopili v slovensko energetiko

Medij: SIOL Avtorja: Primož Cirman, Tomaž Modic Tema: mali delničarji, Datum: Pet, 24. avg.. 2018 Objava: 12.30 Link do objave: TUKAJ

Hrvatska elektroprivreda pod vodstvom Franeta Barbarića se zanima za vstop v lastništvo slovenskih elektrodistributerjev. 

Hrvaška energetika želi vstopiti v lastništvo slovenskih podjetij za distribucijo električne energije, ki so za državo strateškega pomena.

Hrvaški državni energetski velikan Hrvatska elektroprivreda (HEP) se zanima za lastniški vstop v pet slovenskih podjetij za distribucijo električne energije: Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Primorska in Elektro Gorenjska.

Foto: STAInformacijo nam je danes potrdilo več virov. HEP želi delnice kupovati od manjšinskih delničarjev teh podjetij, ki so se prvič v zgodovini povezali v prodajne konzorcije.

Ti bodo že predvidoma v naslednjem tednu objavili vabilo (teaser v angl.) za prodajo manjšinskih paketov delnic teh podjetij. Naprodaj bo najmanj deset odstotkov Elektra Ljubljana in Elektra Maribor, v preostalih podjetij pa za zdaj nekaj več kot pet odstotkov delnic, a bi se lahko ta delež v prihodnjih tednih še povečal.

Pohod HEP po Sloveniji

Večinski delničar vseh petih elektro podjetij je država, ki ima v lasti 80 odstotkov delnic. Konzorciji malih delničarjev bodo deleže prodajali po načelu zbiranja nezavezujočih ponudb.

HEP je leta 2016 s Slovenskimi železnicami podpisal pogodbo za dobavo električne energije do konca leta 2019 v vrednosti 26,5 milijona evrov. Foto: Slovenske železniceHEP, ki trži hrvaško polovico električne energije iz jedrske elektrarne Krško, je sicer že dodobra prodrl na slovenski trg. V zadnjih letih je pridobil nekaj velikih, tudi državnih odjemalcev, med drugim Mestno občino Ljubljana, Luko Koper in Slovenske železnice. V HEP so se pred leti zanimali tudi za nakup polovičnega deleža v trgovcu z električno energijo Gen-I.

Njihovo ljubljansko podjetje HEP Energija, ki ima dva zaposlena, je v lanskem letu ustvarilo nekaj več kot 34 milijonov evrov prihodkov in minimalni dobiček.

Društvo MDS uspelo s predlogom za hitrejše izplačilo 0,12 EUR dividende delničarjem Elektra Ljubljana

Na današnji skupščini Elektro Ljubljana d.d. so se delničarji seznanili s poslovanjem v letu 2017 ter potrdili izplačilo dividende v znesku 0,12 EUR bruto na posamezno delnico. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je uspelo s svojim nasprotnim predlogom, ki predvideva izplačilo dividende 31.08.2018 namesto šele 04.10.2018. Svoj predlog je sicer podala tudi Adriatic Slovenica, ki je predlagala, da se dividende izplačajo 31.07.2018, vendar je skupščina potrdila predlog Društva MDS. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala več kot 317 tisoč glasov delničarjev oziroma 1 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 4. julij 2018


 

Elektro Ljubljana v letu 2017 s 13,97 milijoni EUR čistega dobička

Elektro Ljubljana je v letu 2017 ustvarila 80,75 milijonov EUR čistih prihodkov (0,8 % več, kot leto poprej), kar je predvsem posledica višjih prihodkov od elektromontažnih storitev za trg. 

Prihodki od najema infrastrukture in storitev za SODO so v letu 2017 dosegli 73,70 milijonov EUR, kar je nekoliko manj kot v letu 2016. V primerjavi s planiranimi so bili prihodki iz razmerja do SODO višji za 1,4 %. Drugi prihodki od prodaje v višini slabih 7 milijonov EUR so bili v največji meri zaradi višjih prihodkov od elektromontažnih storitev za trg glede na predhodno leto višji za za 13,9 %, glede na načrtovane pa za 20,8 %. Investicijska vlaganja so v letu 2017 znašala 32,9 milijonov EUR in so se povečala za 2,2 %.

Konec leta 2017 je vrednost sredstev družbe Elektro Ljubljana znašala 480,4 milijonov EUR in se je glede na konec predhodnega leta povečala za 13,7 mio EUR oz. za 2,9 %. 

Elektro Ljubljana je poslovno leto 2017 zaključila s 13,97 milijonov EUR čistega dobička. Rezultat je bil za 2,9 milijona EUR manjši kot leta 2016, kar je predvsem posledica doseženega enkratnega učinka z zamenjavo poslovnega deleža Elektra Ljubljana v družbi Elektro energija z deležem v družbi GEN-EL v letu 2016. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31.12.2017 znašala 7,86 EUR, leto poprej pa 7,64 EUR. 

 

Sklad lastnih delnic – tudi v letu 2017 delničarji niso podlegli pritiskom k razprodaji delnic

V Društvu MDS ugotavljamo, da delničarji Elektro Ljubljana tudi v letu 2017 niso podlegli pritiskom ter pristali na odkup delnic po bistveno nižji ceni, kot bi bila poštena tržna cena za delnice Elektro podjetij. 

Posledično je uprava družbe Elektro Ljubljana od predvidene najvišje letne kvote do konca leta 2017 uspela odkupiti le 7.444 delnic oz. trikrat manj kot leta 2016.

Društvo MDS ocenjuje, da dobro poslovanje Elektra Ljubljana (delnica z oznako ELOG), dodatna rast kapitala ter same knjigovodske vrednosti jasno kažejo, da so delnice ELOG vredne več.

 

Dividenda 31.08.2018 v višini 0,12 EUR

Uprava in NS sta predlagala, da se celotni bilančni dobiček, slabe 4,5 milijone EUR, razdeli v obliki dividend, kar predstavlja 0,12 EUR bruto dividende na delnico, pri tem pa je predlog uprave in NS predvideval izplačilo 04.10.2018. Nasprotne predloge sta podala tako Adriatic Slovenica (AS) kot Društvo MDS, pri čemer je AS predlagal izplačilo dividende 31.07.2018, Društvo MDS pa 31.08.2018.

Skupščina je potrdila predlog Društva MDS, kar pomeni da bo dividenda v višini 0,12 EUR izplačana 31.08.2018 in sicer vsem delničarjem, ki bodo vpisani v delniško knjigo na dan 30.08.2018.

Syndicate content

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.