Elektro Ljubljana

Elektro Ljubljana v rebalans, denar za Stožice obljubljen

Medij: Delo  Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah
Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 28. 08. 2010 Stran: 9

Vsi elektrodistributerji z manjšim dobičkom Mali delničarji Elektra Ljubljana nezadovoljni z razporeditvijo dobička in zavrnitvijo predloga o izstopu iz lastništva - Zadnji ultimat pred odklopom Stožic Ljubljana -

Zadnja med elektrodistributerji sta imela skupščini Elektro Ljubljana in Elektro Gorenjska.

Na prvi so mali delničarji znova napovedali izpodbojne tožbe zaradi napačnih izkazov v bilancah. Elektro Ljubljana bo letos najverjetneje moral opraviti rebalans poslovnega načrta. Denar za dela v Stožicah pa naj bi dobili. Podpredsednik Društva - Malih delničarjev - Skupaj smo močnejši (MDS) Miha Koprivšek je od Elektra Ljubljana zahteval odgovore na več nerešenih vprašanj, ki vplivajo na bilanco družbe.

Elektro Ljubljana bo edini med elektrodistributerji iz naslova poračuna omrežnine v letih od 2004 do 2009 moral doplačati milijon evrov Sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja (SODO), ta denar naj bi nakazal v letih od 2011 do 2012. MDS moti tudi to, da bo Elektro Ljubljana vrnil odjemalcem 3,27 milijona evrov zaradi neupravičenega povišanja cene elektrike, pri tem pa je za tožbo Urada RS za varstvo konkurence rezerviral kar 3,53 milijona evrov.

V MDS pravijo, daje najbolj tragikomično to, da na skupščinah elektrodistribucij predstavniki vlade sprašujejo, kdaj bodo vrnili denar odjemalcem, čeprav vedo, da se bodo morala elektropodjetja zadolževati za izpad tega denarja oziroma za likvidnost. »Po drugi strani pa državna SODO in Agencija za energijo zadržujeta 15,5 milijona evrov na svojih računih in jih nameravata izplačati elektrodistributerjem šele v letih od 2011 do 2012.

Bilančnega dobička 463.973 evrov predstavniki države niso namenili za izplačilo dividend, temveč so ga pustili nerazporejenega. Mali delničarji so dali še predlog za izstop iz lastništva, vendar ni bi sprejet. »Zato smo pooblaščenci Društva MDS in pooblaščenec KD Kapitala napovedali izpodbojno tožbo,« so povedali v društvu.

Distributerji zamolčali omrežnino

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 27. 08. 2010 Stran: 13

Tudi v Elektru Primorska dve tolmačenji dobička

Predstavniki vlade na skupščini Elektra Primorska podprli sklep o 162.000 evrih dobička.Mali delničarji, enako nekdanja uprava Elektra Celje, trdijo, da je dobiček večji - Vračila leza40 odstotkov zvišanja računov Ljubljana -

Po skupščini Elektra Celje se je zapletlo tudi v skupščini Elektra Primorska. V tem primeru so potrjenemu nizkemu dobičku (v Celju celo izgubi) oporekali mali delničarji. Trdijo, da bi moral dobiček znašati 3,77 milijona evrov, ne le 162.014 evrov. Predstavniki vlade zavračajo vse predloge za izstop malih delničajev iz lastništva elektrodistribucij.


Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) opozarja, da bo Elektro Primorska iz naslova poračuna preveč plačane omrežnine v letih od 2004 do 2009 od Sistemskega operaterja distribucijskega omrežja (SODO) prejel 5,3 milijona evrov, čeprav šele v letih 2011-2012. Odjemalcem bo zaradi neupravičenega povišanja cene električne energije vrnil skoraj 1,7 milijona evrov, rezervacija za tožbo Urada RS za varstvo konkurence pa znaša 1,4 milijona evrov. Vse to bistveno vpliva na bilanco Elektra Primorske.

»SODO elektrodistributerjem denarja še ni vrnil, je pa poslal obračun preveč zaračunane omrežnine. Podjetje je v bilancah ta podatek zamolčalo. Če seštejemo vse postavke, Elektro Primorska ni posloval le s 162.014,72 evra dobička, temveč je ta kar 23-krat večji, kar so državni lastniki hoteli zamolčati malim delničarjem,« so trdili v Društvu MDS.

Dodajajo, da so napačne tudi bilance Elektra Celje in Maribor.

Obregnili so se se ob globo Urada RS za varstvo konkurence, ta po odločbi znaša deset milijonov evrov za vseh pet elektrodistributerjev. Društvo MDS trdi, da je globa izrečena po novi, strožji zakonodaji, ne po tisti, ki je veljala v času prekrška (elektrodistributerji so kartelno dvignili cene elektrike 1. januarja 2008). Menijo, da bi morala kazen za Elektro Primorska znašati največ 350.000 evrov, ne rezerviranega 1,4 milijona evrov.

Društvo MDS je šokirano tudi zato, ker še konec avgusta ni znano, koliko povračila bodo elektrodistribucije dobile za uporabo oziroma najem njihove infrastrukture.

Mali delničarji niso zadovoljni še zaradi vladnega doslednega zavračanja njihovih predlogov za izstop iz elektrodistribucij še pred njihovo razdelitvijo na dva dela in domnevno pripojitvijo k HSE, Gen Energiji ali Petrolu.

Proti odhodu manjših delničarjev

Medij: Primorske novice Avtorji: A. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Aktualno
Datum: 27. 08. 2010 Stran: 2

Skupščina Elektro Primorska Skupščina Elektra Primorska, ki je lani poslovalo s 341.000 evri čistega dobička, včeraj ni potrdila predloga, da bi manjšinski delničarji zaradi predvidene delitve podjetja še letos izstopili iz lastništva.


NOVA GORICA ► Na skupščini naj sicer ne bi razpravljali o predvideni delitvi podjetja na tržni del in onega, ki bo upravljal omrežje. Ker pa ta napoved sproža pomisleke o usodi elektro podjetij, so manjšinski delničarji predlagali, da bi skupščina primorskega Elektra potrdila njihov izstop iz lastništva do konca leta. Predlog ni dobil večinske podpore.

Bilančnega dobička v višini 162.000 evrov ne bodo delili, ampak so ga namenili za rezerve. Na tej podlagi so delničarji podelili razrešnico upravi in nadzornemu svetu, pri čemer je bilo na seji predlagano, naj razrešnice ne dobi prvi nadzornik Matevž Marc z obrazložitvijo, da naj ostalih nadzornikov ne bi obvestil o lanskem dopisu tedanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika, ki je nadzornim svetom elektrodistributerjev predlagal, naj od uprav podjetij zahtevajo ugotavljanje oškodovanja uporabnikov ob sporni podražitvi električne energije. A predlog ni bil sprejet.

Uprava Elektra pa je delničarje seznanila tudi z načinom vračanja denarja odjemalcem, je povedal prvi mož podjetja Julijan Fortunat. Vračila bodo poračunali z oktobrskimi položnicami, pri čemer bo podjetje vrnilo 1,147.000 evrov preplačil in 312.000 evrov obresti. Fortunat je ponovil, da to ne bo vplivalo na poslovni rezultat, poznalo se bo na likvidnosti, a po njegovem zaradi tega ne bo treba najemati kratkoročnih kreditov.

V Društvu - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši so po skupščini ocenili, da je bilančni  dobiček, ki ga je izkazal Elektro Primorska, premajhen. Po njihovih izračunih namreč ta za leto 2009 znaša 3,8 milijona evrov in ne le 162.000 evrov, kot to izkazuje na skupščini potrjeno poročilo poslovanja, so zapisali v sporočilu za javnost. Podjetje naj bi namreč že dobilo obračun preveč plačane omrežnine v višini 5,3 milijona evrov, a tega ni vključilo v bilanco.

Skupščina Elektra Primorska proti izstopu malih delničarjev

Medij: Finance Avtorji: M. S.,T.S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 27. 08. 2010 Stran: 8

Na včerajšnji skupščini Elektra Primorska so bili potrjeni vsi sklepi, razen predloga manjšinskih delničarjev za izstop iz lastništva do konca tega leta. Delničarji so soglašali z razrešnico članom uprave in nadzornega sveta. Lanski dobiček v vrednosti 162 tisoč evrov je ostal nerazporejen.

Lastniki družbe so se na lanski skupščini seznanili z namero razdelitve Elektra Primorska na dva strateška dela - eden bi skrbel za infrastrukturo, drugi bi prodajal elektriko. Tokratni sklic skupščine ni predvideval razprave o tem, v javnosti pa se pojavljajo namigovanja o novih možnostih spojitev in pripojitev elektropodjetij z nekaterimi drugimi gospodarskimi subjekti, kot so HSE, GEN in Petrol.

Zneske za preveč plačano električno energijo nameravajo v Elektru Primorska poračunati pri septembrskih računih, ki imajo zapadlost plačila sredi oktobra.

Skupščina Elektra Primorske proti izstopu manjšinskih delničarjev

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2010 Stran: spletna izdaja 16:26
 
Nova Gorica - Na današnji skupščini Elektra Primorske, na kateri je bilo prisotnega skoraj 95 odstotkov kapitala, so bili potrjeni vsi sklepi razen predloga manjšinskih delničarjev za izstop iz lastništva do konca letošnjega leta. V nadzornem svetu nimajo svojega člana, zato se bojijo odločanja o prihodnji usodi družbe brez njihove vednosti.
 
Delničarji družbe Elektro Primorska so se na lanskoletni skupščini seznanili z namero razdelitve Elektro Primorska na dva strateška dela. Tokratni sklic skupščine ni predvideval aktivnosti ali razprave o tem, v javnosti pa se pojavljajo namigovanja o novih možnostih spojitev in pripojitev elektro podjetij z nekaterimi drugimi gospodarskimi subjekti, kot so HSE, Gen in Petrol.
 
Ker manjšinski delničarji nimajo svojih predstavnikov v nadzornem svetu družbe in na odločanje ne morejo vplivati, menijo, da je najprimernejši izstop iz lastništva.
 
Delničarji so po seznanitvi z revidiranim poslovnim poročilom za leto 2009 soglašali z razrešnico članom uprave in nadzornega sveta. Lanskoletni bilančni dobiček v višini 162.000 evrov je ostal nerazporejen.
 

Pogodbe Perutnine ostajajo skrivnost

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 24. 08. 2010 Stran: 10

Če je Klemen Sešok s Perutnino Ptuj ali s kakšnim od delničarjev dejansko podpisal svetovalno pogodbo, zadnje skupščine delničarjev ne bi bil smel voditi. Združenja (malih) delničarjev od Perutnine in z njo povezanih oseb naj ne bi prejela finančnih sredstev za svojo neudeležbo na skupščini


Po nedavni skupščini delničarjev Perutnine Ptuj, ki ima še vedno domala 10 tisoč delničarjev, je ostala odprtih cela vrsta vprašanj. Poročali smo, da je skupščino vodil Klemen Šešok iz družbe Taxgroup, sicer sin Dušana Šešoka, donedavnega predsednika Košarkarske zveze, ter direktorja in pomembnega lastnika ljubljanske Iskre. Klemen Šešok je širši javnosti postal bolj znan v zadnjem času, ko se je v medijih veliko pisalo o sumljivem prekupčevanju in spremembah namembnosti zemljišč v Ljubljani. Na skupščini je Klemna šešoka Vladimir Bilič, sicer zastopnik delničarjev Perutnine (družb Ibiko in List), izrecno povprašal, ali je v pogodbenem ali pooblastitvenem razmerju bodisi s Perutnino ali katerim izmed njenih (večjih) delničarjev, pa predsedujoči skupščine in ne predsednik Perutnine uprave, dr. Roman Glaser, na to vprašanje nista želela odgovoriti.

Združenje distribucij za sejnine in študije odštelo tretjino dobička Elektra Ljubljana

Medij: Dnevnik Avtorji: Primož Cirman Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 13. 08. 2010 Stran: 20
 
Ljubljana - Devetnajst skupščin, pet delovnih in osem projektnih skupin, 230.000 evrov za študije in 122.600 evrov za sejnine.
 
Poleg tega, da je gospodarsko interesno združenje distribucij samo za sejnine lani porabilo 122.600 evrov, njegovo delo pozorno spremlja urad za varstvo konkurence (vodi ga Jani Soršak), ki je distributerje že oglobil zaradi kartelnega dogovora pri podražitvi elektrike.
To je bilanca lanskega dela gospodarsko interesnega združenja (GIZ) distribucije električne energije, ki ga je leta 1996 ustanovilo pet državnih elektrodistribucijskih podjetij. Če je to bilo sprva res namenjeno skupnemu nastopanju elektrodistributerjev pred državo, se je v zadnjih letih očitno razvilo v domala samostojni birokratski aparat, ki ga upravlja pet direktorjev elektrodistribucij in njihovi ožji sodelavci. "Tovrstna gospodarsko interesna združenja so načeloma vedno sporna, tako pri pomorskih agentih kot pri bančnikih, zato njihovo delo pozorno spremljamo," meni direktor urada za varstvo konkurence (UVK) Jani Soršak.
 
Prav v luči dejstva, da je urad že pred dvema letoma ugotovil, da so distributerji s kartelnim dogovorom pri podražitvi električne energije izkrivljali konkurenco, je pomenljiv podatek, da se je pet predsednikov uprav elektrodistribucijskih podjetij, ki bi si vsaj na papirju morala konkurirati, zgolj v okviru skupščine GIZ lani v povprečju sestalo več kot enkrat na mesec. V okviru skupščine omenjenega združenja so namreč izpeljali dvanajst rednih in tri izredne seje, še štirikrat pa so se "srečali" korespondenčno.
 

Vlada tudi uradno razbila elektrodistribucije na dva dela

Medij: Dnevnik Avtorji: (sta), (pc) Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 11. 08. 2010 Stran: 24
 
Ljubljana - Vlada je včeraj prižgala zeleno luč za prenos infrastrukture z vseh elektrodistribucijskih podjetij na družbo Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo). Ta bo tako tudi uradno postala lastnica tako imenovanih omrežnih delov distribucij, s čimer bo te več kot tri leta po uradnem odprtju trga tudi za gospodinjstva razbila na dva dela. Kot smo že poročali, obstaja možnost, da bo vlada s trženjskimi deli elektropodjetij v prihodnjih mesecih dokapitalizirala Holding slovenske elektrarne (HSE). 
 
Iz vladnega urada za komuniciranje so včeraj sicer sporočili, da se bodo tako infrastrukturna sredstva prenesla s podjetij, v katerih ima država 79,5-odstotni delež, na podjetje v 100-odstotni državni lasti. Prenesla se bodo tudi sredstva iz naslova povprečnih stroškov priključevanja, ki so bila na omenjene distributerje električne energije prenesena v obdobju od 1. julija 2007 do 31. decembra 2009. S tem naj bi vlada izpolnila zahteve računskega sodišča, ki je pred dobrim letom dni ugotovilo, da izvajanje gospodarske javne službe Sodo v drugi polovici leta 2007 ni bilo uspešno, učinkovito in gospodarno.
 
Gospodarsko ministrstvo je nato v odzivnem poročilu predvidelo reorganizacijo v štirih korakih: razdelitev sedanjih petih distribucijskih podjetij na pet tržnih in pet omrežnih družb, dokapitalizacija družbe Sodo z državnim deležem v petih omrežnih družbah, pridobitev 100-odstotnega deleža v omrežnih družbah, ali z odkupom ali menjavo, ter združitev Soda in omrežnih podjetij v enovito družbo. Te ukrepe je računsko sodišče ocenilo kot zadovoljive.

 

Gantar & Co. bi delnice elektropodjetij zamenjal za državne obveznice

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 08. 2010 Stran: 4

Manjšinski delničarji petih slovenskih elektrodistribucij zahtevajo, da se do konca leta oblikujejo končni predlogi za njihov lastniški izstop iz teh podjetij. A država kot večinska lastnica njihovega predloga na avgustovskih skupščinah elektrodistribucijskih podjetij, kot kaže, ne bo podprla.


»Poslovanje elektrodistributerjev gre po našem mnenju v škodo manjšinskih delničarjev, na primer investicijska politika, s čimer se pospešeno znižuje vrednost naložbe manjšinskih delničarjev. Zato bi morali izstop urediti čim prej,«trdijo na družbi pod okriljem Matjaža Gantarja KD Kapital, ki ima skoraj šest odstotkov Elektra Ljubljana.

In kaj bi »mali delničarji« - med njimi je vrsta izkušenih vlagateljev, od KD Kapitala, NKBM, Probanke, Triglava Stebra 1, Vipe Holdinga do Pivovarne Laško in Cinkarne Celje - radi v zameno za delnice elektropodjetij? »Kot primerno nadomestno premoženje ocenjujemo obveznice elektrodistributerjev z državno garancijo oziroma državne obveznice. Ali bi bile za zamenjavo primerne tudi delnice posameznih državnih podjetij, pa bi morali poznati strateške načrte teh podjetij in načrte države kot njihove lastnice, zato jih ne moremo vnaprej navajati,« odgovarjajo v KD Kapitalu.

MG: Proučujemo različice organiziranosti

A kot kaže, ne vodstva elektropodjetij ne država (gospodarsko ministrstvo) na skupščinah teh podjetij konec avgusta manjšinskim delničarjem ne bodo dali formalnih zavez, ki jih zahtevajo. Te pa so, da še letos dobijo končni predlog za izstop iz elektrodistribucijskih podjetij in se že do konca prihodnjega leta sklenejo vse pogodbe in dogovori za izstop.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo iz lastništva

Medij: Dnevnik Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 02. 08. 2010 Stran: 15

Ljubljana - Manjšinski delničarji elektrodistributerjev želijo izstopiti iz lastništva teh družb. Manjšinski delničarji Elektra Gorenjske, Elektra Primorske, Elektra Celja, Elektra Ljubljane in Elektra Maribor skupščinam, ki so sklicane v avgustu in na katerih bodo delničarji med drugim odločali o delitvah bilančnih dobičkov za lani, predlagajo, da na njih odločajo tudi o izplačilu manjšinskih delničarjev.


V razširitvah dnevnih redov skupščin elektrodružb so predlagali, da poslovodstva predlog o izstopu izoblikujejo do konca leta in da se kot skrajni rok za uresničitev predloga postavi konec leta 2011. Kot izhaja iz predlogov razširitve dnevnih redov, objavljenih v petkovem Uradnem listu, skupščinam predlagajo, da se izstop manjšinskih delničarjev iz omenjenih elektrodružb izvede s pomočjo izdaje obveznic družbe ali druge energetske družbe v večinski državni lasti oziroma zamenjave delnic družbe, ki so v lasti manjšinskih delničarjev, z likvidnejšimi delnicami javne družbe v večinski državni lasti.

Manjšinski delničarji elektrodistributerjev ob tem skupščinam predlagajo sprejem sklepov, da morajo poslovodstva družb v sodelovanju z njimi končni predlog izstopa izoblikovati naj pozneje do 31. decembra letos. Kot so zapisali v obrazložitvah predlogov sklepov, so se za ta korak odločili, ker v nadzornih svetih nimajo svojih predstavnikov in ker ne razpolagajo z relevantnimi načrti za reševanje tega vprašanja. Dodali so, da so že na lanskih skupščinah pokazali velik interes za reševanje te problematike, vendar vse do sedaj niso našli sporazumne rešitve.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.