ELEKTRO Podjetja

Društvo MDS bo v primeru, da bo v ponedeljek DZ RS sprejel Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ki ga je danes sprejel Odbor za infrastrukturo DZ RS danes 53 nujni seji zahteval ustavno presojo

Danes je zasedal Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor na 53. nujni seji in potrdil sporni amandma koalicije k 4. členu Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic, zaradi vpliva visokih cen energentov, ker ta posega v lastninsko pravico malih in manjšinskih delničarjev, ki so 20,5 % lastniki v vseh 5 EDP, ter povzroča ekonomsko škodo v višini 70 mio EUR prihodka iz omrežnine, ter ogrožajo stabilno poslovanje EDP-jev, saj se bodo poslabšali količniki zadolževanja in posledično lahko pride do kršitve zavez iz kreditnih pogodb in morda celo odpoklica le teh ali pa zvišanje obrestnih mer. Prav tako pa upočasnjuje zeleno transformacijo, saj bo iz tega naslova 56 mio EUR manj investicij in čas priklopa OVE se bo še podaljšal, namesto skrajšal. Društvo MDS bo v primeru sprejema zakona pravico iskalo na Ustavnem sodišču in predlagalo začasno zadržanje Zakona do odločitve US RS.

 

Ljubljana, 16.02.2022

V razpravi je Rajko Stanković - predsednik Društva MDS podal to obrazložitev zakaj predlog 4 člena ni dober in kako predlaga Društvo MDS, da se reši. Izjava je od 22 minute in 14 sekunde dalje.

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine, ni znan, je pa Vlada Republike Sloveniji oziroma tudi minister vi osebno ste v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj skoraj 40 mio EUR čistega dobička, od tega skoraj za 13,5 mio EUR dividend o tega je Republika Slovenija dobila 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend), 2/3 čistega poslovnega izida pa je bilo namenjeno za vlaganja v omrežje;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine, bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije, ter posledično tudi pomeni izpad približno 13,5 mio EUR za dividende iz dobičkov,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji, zaradi tega ne prejmejo dividend (približno 13,5 mio EUR, od tega Republika Slovenija ne dobi 10,8 mio EUR cca 80 % vseh dividend);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vložijo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Znižanje donosa in izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR) bo imela velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani bo realizacija NEPN in s tem energetsko-podnebnih zavez nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijski podjetij, kar verjamemo bodo uspela premostiti, večji problem pa bodo predstavljale kršitve zavez do bank, ki bodo zaradi izpada prihodkov in posledično bistveno znižanega EBITDA, avtomatično povzročene na kazalcih zadolženosti »neto finančni dolg / EBITDA;
  • Kazalci zadolženosti bodo v elektrodistribucijskih podjetjih narasli na 4 in več, zaveze do bank pa so, da bodo kazalci zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij različno po družbah (EDP) med 2,0 in 3,5, v nasprotnem primeru pride do odpoklica kredita in/ali plačila visokih odškodnin;
  • spomnimo na dan 31.12.2020 je imelo vseh 5 EDP za 263 mio EUR odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez in nedoseganje donosnosti (NET DEBT to EBITDA), pa ima lahko za posledico pogodbenih kazni v višji obrestni meri, ali pa celo zahtevo za predčasno vračilo preostalega neodplačanega kredita.

Agencija za energijo je tudi opozorila na neskladnost predlaganih ukrepov in morebitno kršitev lastninske pravice manjšinskih delničarjev in morebitno nedovoljeno državno pomoč.

Iz dokumenta Agencije citiramo:

"Predlagani zakon pa med ukrepi države v 4. členu uvršča oziroma določa tudi znižanje omrežnine, in sicer naj bi za obdobje 3 mesecev omrežnina za distribucijski sistem znašala nič (0), kar pomeni, da noben odjemalec, ki je priključen na distribucijski sistem (to je približno 960.000 odjemalcev – nekaj čez 850.000 gospodinjskih in 106 industrijskih odjemalcev, torej podjetij) v tem obdobju ne bi plačeval omrežnine za uporabo distribucijskega omrežja. Navedeno pomeni izpad celotnega prihodka za družbo SODO in vseh pet elektrodistribucijskih podjetij. V zvezi z navedenim ukrepom izpostavljam, da je predlagani ukrep v nasprotju z evropskim pravom, saj DIREKTIVA (EU) 2019/944 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 o skupnih pravilih notranjega trga električne energije in spremembi Direktive 2012/27/EU v prvem odstavku 59. člena določa, da je določanje tarif za uporabo omrežij izključna naloga nacionalnih regulativnih organov. Prav tako ukrep znižanja omrežnine ni bil naveden v predlogu možnih ukrepov držav članic, ki jih je objavila Evropska komisija in takšnega ali podobnega  ukrepa tudi ni sprejela niti ena izmed držav članic EU.

 

Skladno s svojimi pristojnostmi je Agencija za energijo decembra izdala odločbo, s katero je za distribucijske operaterje določila načrtovane upravičene stroške in tudi prihodke in na podlagi tega določila tarifne postavke omrežnine po posameznih odjemnih skupinah. Predlog zakona posega v že pravnomočno odločbo, iz te odločbe pa izhajajo tudi pričakovanja družbenikov po donosnosti, čemur se je sicer država pripravljena odpovedati, pa vendar imajo svoja upravičenja v elektrodistribucijskih podjetjih tudi manjšinski delničarji (21 %), v imenu teh pa se država seveda ne more odpovedati donosu, kar pomeni da gre lahko za nedovoljen poseg v lastninsko pravico delničarjev.
 

Ob navedenem je treba poudariti, da ukrep zajema vse odjemalce, gospodinjske in poslovne, pri tem pa ni bila narejena nobena analiza, kdo izmed navedenih (predvsem podjetij) pomoč tudi dejansko potrebuje. Naj omenim, da so med odjemalci tudi gospodarski velikani, tudi najboljši med njimi, npr. Krka, Lek, Telekom, trgovci, kot so Mercator, Spar, Hofer, Lidl … in tudi kar nekaj uspešno delujočih visokotehnoloških podjetij. Tem podjetjem kljub odličnemu poslovanju dajemo odpustek pri plačevanju omrežnine (kar bi lahko bila tudi nedovoljena državna pomoč) in to na način, da podjetjem, ki upravljajo ključno energetsko infrastrukturo, za tri mesece odvzamemo cel prihodek. Zaradi navedenega je ta ukrep zagotovo neuravnotežen, hkrati pa nikakor ni v skladu s cilji oziroma razlogi iz uvoda zakona, kjer je navedeno, da je cilj pomoč pri naraščajočih socialnih stiskah prebivalstva."

 

Pri pripravi zakona Agencija ni sodelovala, niti nismo bili povprašani po učinkih takega ukrepa (ki pomeni izpad ca. 70 milijonov evrov), zato tudi ne poznamo razlogov za razlikovanje med operaterjem distribucijskega sistema in posledično distribucijskimi podjetji, ki jim je odvzeto vse, in operaterjem prenosnega sistema, na katerega se ukrep ne nanaša. Agencija vse elektrooperaterje regulira po enakih metodoloških izhodiščih. Menimo, da je ukrep nedopusten, nedovoljeno posega v pristojnosti energetskega regulatorja, je nepremišljen in zato neuravnotežen ter neupravičeno diskriminira distribucijske operaterje. Ob tem naj poudarim, da se pomembno posega v sredstva, ki so nujno potrebna in namenjena ne samo zanesljivi in kakovostni oskrbi z električno energijo, ampak tudi potrebnemu razvoju omrežij v prehodu na podnebno nevtralno družbo. Prav distribucijska podjetja predstavljajo hrbtenico tega razvoja, naložbe v razširitve in ojačitve distribucijskih omrežij so ključne za doseganje ciljev podnebne politike, zato je tudi iz tega vidika ukrep znižanja omrežnine neustrezen.
 

Glede na navedeno predlagam, da se ukrep znižanja omrežnine ne sprejme."

Društvo MDS predlagalo amandma k 4. členu

Predlog rešitve, ki smo ga predlagali je bil sledeči:

4. člen

(znižanje tarifnih postavk za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo)

 

(1) Tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo se za odjemno skupino gospodinjstvo znižajo na nič.

 

(2) Ugotovljeni manko omrežnine za leto 2022, ki nastane zaradi ukrepa oprostitve plačila omrežnine za distribucijski sistem za končne odjemalce iz odjemne skupine gospodinjstvo se pokrije iz sredstev iz petega odstavka 2. člena tega zakona.

 

(3) Ukrep iz tega člena velja od 1. februarja 2022 do 30. aprila 2022.

 

V 1. členu pa smo kot vir dopustili dve možnosti ali se to plača iz sredstev Podnebnega sklada ali pa iz sredstev proračuna.

 

Koalicija SDS, NSI in konkretno sprejela svoj amandma k 4 členu

Žal naš predlog ni ugledal luč glasovanja, saj je bil sprejet predlog amandmaja koalicije SDS, NSI in Konkretno, ki glasi:

Celoten amandma z obrazložitvijo si ogledajte TUKAJ.

 

O zakonu bo moralo odločati Ustavno sodišče RS 

Ker gre po mnenju Društva MDS za nedovoljen poseg v lastninske pravice mali h in manjšinskih delničarjev in tudi nedovoljeni poseg DZ RS v neodvisnost dela regulatorja Agencije za energijo, saj ji z zakonom želijo predpisati ravnanje, pa čeprav DZ RS nima teh pristojnosti. 

Zato bo Društvo MDS v imenu malih in manjšinskih delničarjev, ki so lastniki 20,5 % v vseh 5 EDP-jih po morebitnem sprejemu zakona nemudoma naslovilo Zahtevo za ustavno presojo spornega zakona in hkrati vložilo tudi Zahtevo za začasno zadržanje izvajanja tega zakona do odločitve US RS.

Tega si v Društvu MDS nismo želeli in smo predlagali ustrezne popravke, saj smo želeli, da se pomaga vsem gospodinjstvom, ki jih prizadele visoke cene energentov, a ne na način, da se posega v lastninske pravice delničarjev in povzroča ekonomski nevzdržni položaj EDP, saj bodo kazalniki zadolženosti narasli preko dogovorjenih pogodb z bankami in lahko pride do velike ekonomske škode, če banke odpokličejo te kredite ali pa naložijo večje obresti EFP-jev zaradi kršitve zavez.

Zato na koncu Društvo MDS ponovno apelira na vladno koalicijo, da predlagani zakon v taki obliki ne sprejmejo in nemudoma najdejo druge zakonske ustrezne rešiteve brez posega v lastnino in skladno z določili o morebitnih državnih pomočeh, kar je opozorila tudi Zakonodajno pravna služba in Agencija za energijo. 

Interventnemu zakonu grozi ustavna presoja

Medij: Delo  Avtorji: Nejc Gole  Teme:  Elektro Ljubljana, mali delničarji Datum: Četrtek, 17. februar 2022 Stran: 4

Delnilčarji elektro podjetj v letu 2022 brez dividend?

Vlada Republike Slovenije je v soboto 29. 01. 2022 sprejela obsežen paket ukrepov za blažitev vplivov dviga cen energije.

Ljubljana, 03.02.2022

Naj na začetku izpostavimo, da vsekakor pozdravljamo in podpiramo namen ukrepov, čeprav so sprejeti sorazmerno pozno. Evropska komisija je že v oktobru 2021 vladam predlagala, da spričo rastočih cen energije nemudoma ukrepajo.

Predstavljeni ukrepi bodo, čeprav pozno, v pomoč prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu, ki so zaradi rastočih cen v precejšnjih težavah. Na drugi strani pa nikakor ni možno podpreti načina izvedbe ukrepov, ki na eni strani ogrožajo naložbe v energetski sektor in prehod v zeleno gospodarstvo, na drugi strani pa povzročajo gospodarsko nevzdržen položaj za elektrodistribucijska podjetja in njene lastnike.

Prepričani smo, da ni pravilno zasledovati samo takojšnjih učinkov, temveč je potrebno upoštevati nastanek dolgotrajnejših posledic, ki pa bodo težko popravljive.

 

Osnova za izvedbo začrtanih ukrepov je med drugim Zakon o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, ki je že v nujnem postopku sprejemanja v parlamentu. Predlog tega zakona predvideva, da se bodo tarifne postavke za distribucijskega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine znižale na nič. Primanjkljaj omrežnine za leto 2022, ki bo zaradi tega nastal, naj bi se predvidoma pokril tako, da Agencija za energijo v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira za leto 2022 zniža priznani regulirani donos na sredstva distribucijskega operaterja. Posledično lahko sklepamo, da bo breme, naloženo distribucijskemu operaterju in vsem elektrodistribucijskim podjetjem ter izključno njim, skupaj presegalo 70 mio EUR.

 

Razlog, zakaj se naveden ukrep financira samo iz distribucijske omrežnine, ne pa tudi iz prenosne omrežnine ali drugih virov, ni znan, ste pa vi osebno v medijih izpostavili, da se bo naveden izpad omrežnine delno kril iz visokih dobičkov, ki jih »tolčejo« elektrodistribucijska podjetja. Hitra analiza vaših trditev in z njimi povezanih ukrepov ter posledic je sledeča:

  • Distribucijski operater in elektrodistribucijska podjetja so imela v letu 2020 skupaj manj kot 40 mio EUR čistega dobička, od tega je bilo za dividende namenjenih zgolj 13,5 mio EUR (od česar je Republika Slovenija prejela 10,8 mio EUR oz. cca 80 % vseh dividend), preostanek pa naj bi predstavljal ključni vir za prepotrebna vlaganja v vzdrževanje in nadgradnjo omrežja;
  • Izpad 70 mio EUR omrežnine bo v letu 2022 pomenil približno 56 mio EUR zmanjšanja virov za investicije,
  • Republika Slovenija, mali in manjšinski delničarji bodo ostali brez že tako bornih dividend, saj te že sedaj ne dosegajo minimalnih standardov Zakona o gospodarskih družbah (donos 4% na osnovni kapital);
  • Elektrodistribucijska podjetja skupaj letno v infrastrukturo trenutno vlagajo 130 mio EUR;
  • Glede na NEPN in Razvojni načrt distribucijskega sistema 2021-2030 bi morala biti skupaj investicijska vlaganja že v letu 2021 že 160 mio EUR, v letu 2022 skoraj 220 mio EUR, v letu 2023 že 323 mio EUR, v letu 2024 malo več kot 420 mio EUR, itd.
  • Izpad investicijski sredstev v višini 56 mio EUR v letu 2022, ko bodo investicijska vlaganja namesto 220 mio EUR imela na voljo samo približno 74 mio EUR (130 mio EUR – 56 mio EUR), bo imel velik vpliv na vire za investicije tudi za prihodnja leta;
  • Posledica bo nezmožnost priključevanja OVE v distribucijsko omrežje, predvsem pa smo prepričani, da bo realizacija NEPN (in s tem energetsko-podnebnih zavez) nemogoča, kar bo pomenilo visoke kazni, ki jih bodo na koncu plačali vsi, ki bodo od 01. 02. 2022 do 30. 04. 2022 oproščeni plačevanja omrežnine in to zagotovo v obsegu bistveno višjih zneskov, kot jih bodo v sklopu tega ukrepa deležni;
  • Izpad prihodkov zaradi oprostitve plačevanja omrežnine bo zagotovo imel vpliv na likvidnostno poslovanje elektrodistribucijskih podjetij, kar bodo ta gotovo uspela premostiti, vendar ne brez škode za poslabšanje kazalcev zadolženosti, kar lahko resno ogrozi sedanje vire financiranja pri Evropski investicijski banki in drugih bankah, katerih dostopnost in ugodnost je odločilno odvisna od vzdrževanja primerno nizkih kazalcev zadolženosti;
  • Kazalci zadolženosti (»neto finančni dolg / EBITDA«) bodo zelo verjetno narasli na 4 in več, pri čemer dane zaveze do bank variirajo med 2,0 in 3,5; nedoseganje teh kazalcev lahko elektrodistribucijska podjetja pahne v odpoklice obstoječih kreditov in druge s tem povezane posledice (zvišanje obrestnih mer ipd.);
  • spominjamo, da je na dan 31.12.2020 imelo vseh 5 EDP-jev skupaj kar za 263 mio EUR že obstoječih odprtih kreditnih linij pri različnih bankah, kršitve zavez glede kazalcev zadolženosti ima lahko torej izjemno daljnosežne učinke v obliki povečane ogroženosti dolgoročno vzdržnega poslovanja.

 

Glede na takšne zneske izpada omrežnine iz leta 2018 in 2020 (posledice znižanja donosa na sredstva še niso sanirane) ter načrtovani izpad omrežnine v letu 2022 za elektrodistribucijska podjetja predstavljajo bistveno večji likvidnostni izziv, kot ga je predstavljal katastrofalni žled leta 2014 in orkanski veter nekaj let za tem. Ukrepi, ki jih predlaga vaše ministrstvo, so zato za delovanje distribucijskega sistema lahko bolj finančno »uničujoči«, kot sicer številne in vedno pogostejše naravne ujme.

 

Kratkoročne vzdržnosti delovanja sistema za uporabnike in odjemalce, kar podpiramo, torej ni mogoče dosegati na račun žrtvovanja dolgoročne vzdržnosti sistema. Najdražje je namreč nestabilno, nevzdrževano in nezanesljivo omrežje, kar bomo večkratno plačali vsi uporabniki in odjemalci, ne le mali delničarji in država kot največji delničar.

 

Mali in manjšinski delničarji zato ostro nasprotujemo predvidenemu financiranju ukrepa oprostitve plačila omrežnine na način, kot je bil predstavljen, namesto iz splošnih proračunskih postavk. Pozivamo vas, da navedeno upoštevate in ustrezno spremenite predlagani zakon, ki je v parlamentarni obravnavi.

 

In kakšne so konkretne možne rešitve tega izziva?

 

Po našem mnenju je potrebno sredstva za izvedbo ukrepa oprostitve plačila omrežnine zagotoviti iz drugih finančnih virov, kot so npr. podnebni finančni sklad ali državni proračun.

 

Zato, spoštovani minister, od vas pričakujemo zelo konkreten odgovor, kakšne posledice in finančne učinke ste vi oz. vaše strokovne službe predvideli ob pripravi zakona z vidika vpliva na nujno potrebne investicije v omrežje, ter jasne odgovore, iz katerih sredstev boste nadomestili realizacijo NEPN, predvsem pa izpade sredstev elektrodistribucijskih podjetij, ker ta sredstva že sedaj pretežno služijo opravljanju temeljne dejavnosti in ne dobičkom delničarjev, kot smo podrobneje razložili zgoraj. Konkretni odgovor naj vključuje pojasnilo, iz katerih virov bo Republika Slovenija nadomestila sredstva za morebitno plačevanje povišane obrestne mere na kreditih ali nadomestila kredite, ki bi bili odpoklicani zaradi kršitve obstoječih zavez glede kazalcev zadolženosti?

 

Poudarjamo, da so elektrodistribucijska podjetja organizirana v obliki delniških družb, kar pomeni, da za njihovo upravljanje ter tudi za ravnanje posameznih delničarjev (četudi gre za največjega delničarja, Republiko Slovenijo) veljajo določila Zakona o gospodarskih družbah, vključno z določili glede odškodninske odgovornosti za ravnanja, s katerimi se družbi povzroča škoda!

 

Robert Golob: O upravi družbe Gen-I bo odločalo sodišče

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: STA Teme: Elektro distribucija Datum: Petek, 17. november 2021 Stran: 10

Skupščina Gen-I danes spet ni bila uspešna pri imenovanju nove uprave družbe, saj se družbeniki niso uspeli uskladiti, je sporočil predsednik uprave Gen-I Robert Golob, ki se mu danes izteka mandat. O novi upravi bo tako odločalo sodišče, do odločitve sodišča pa se bodo družbeniki še poskušali dogovoriti o novi upravi.

»Nove uprave nimamo, o njej bo odločalo sodišče. Družbeniki so sicer izrazili pripravljenost za nadaljnje pogovore in tudi v podjetju pričakujemo, da se bodo v prihodnjih dneh še pogovarjali,« je v izjavi za javnost v Ljubljani dejal Golob.

Golob odločitev sodišča pričakuje v tednu ali dveh, poudarja pa, da je sodne prakse na tem področju malo, v primeru Gen-I, kjer gre za veččlansko upravo, pa je zadeva še bolj kompleksna. »To bo zanimiv sodni precedens,« je ocenil.

Golob je prejšnji teden ostal brez soglasja za nov mandat na čelu Gen-I, ki ima dva lastnika: 50 odstotkov je v lasti Gen Energije, 50 odstotkov pa v lasti družbe Gen-EL. O imenovanju uprave odloča skupščina soglasno, v nasprotnem primeru predlog ni sprejet.

To se je prejšnji teden že zgodilo. Nadzorniki Gen Energije so poslovodstvu družbe z Martinom Novšakom na čelu naložili, naj na skupščini za predsednika in člana uprave predlaga Jureta Sokliča in Davorina Dimiča. Ker se Gen-EL s predlogom Gen Energije ni strinjal, kandidata nista dobila podpore.

Odletel tudi Boris Sovič, Elektro Maribor začasno vodi Jože Hebar iz kroga NSi

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Igor Selan, Matija Stepišnik, Večer Teme: Elektro distribucija Datum: Četrtek, 11. november 2021 Stran: 10

Boris Sovič ni več predsednik uprave Elektra Maribor. Nekdanjega mariborskega župana iz vrst SD, ki je družbo vodil vse od marca leta 2012, zadnji mandat na čelu družbe pa začel pred letom in pol, je pozno popoldne razrešil nadzorni svet družbe, za njegovo razrešitev so po neuradnih informacijah glasovali štirje nadzorniki, dva sta bila proti. Razrešitev predsednika uprave sicer naj ne bi bila na dnevnem redu seje. Sovič je informacijo o razrešitvi potrdil, za komentarje pa ni bil dosegljiv. Do zaključka redakcije iz družbe tudi niso poslali nobenega uradnega obvestila o razrešitvi.

Vodenje družbe je trenutno prevzel predsednik nadzornega sveta Jože Hebar iz kroga NSi. Hebar je v javnosti poznan kot direktor podjetja Kapsch Slovenija, ki se je pred nekaj leti na Darsovem razpisu neuspešno potegovalo za vzpostavitev sistema elektronskega cestninjenja na slovenskih avtocestah. Trenutno ima svoj s.p., je tudi polovični lastnik mariborskega podjetja Sine, ki je lani ustvarilo nekaj več kot 24 tisoč evrov prihodkov.

Nadzorni svet naj bi Soviča razrešil iz krivdnih razlogov, očitali naj bi mu preplačilo male hidroelektrarne na območju Podvelke in prepočasno izdajanje dovoljenj za priključitev malih sončnih elektrarn na omrežje. Hidroelektrarno Podvelka, ki jo je za 1,8 milijona evrov kupilo hčerinsko podjetje Elektra Maribor Oven Elektro Maribor, naj bi preplačali za kar 600 tisoč evrov, saj naj bi vrednost elektrarne ob postavitvi znašala 1,2 milijona evrov. Sovič je sicer očitke o preplačilu zavrnil že v sredo: »So primeri, ko je tržna vrednost nižja od investicijske, vendar ta ni takšen. Na pričakovanem donosu zasnovana ocenjena tržna vrednost omenjene elektrarne je krepko višja od obeh vrednosti v gornji navedbi. Družba OVEN je za hidroelektrarno na podlagi pridobljene cenitve ponudila ceno, ki je zanjo sprejemljiva spričo pričakovanih donosov. Končna vrednost nakupa je tudi precej nižja od cenitve tržne vrednosti, ki jo je opravil pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin Slovenskega inštituta za revizijo in sodni cenilec za gradbeništvo. O investiciji je bil sproti obveščen tudi nadzorni svet Elektra Maribor,« piše na spletni strani Elektra Maribor.

O načrtih za zamenjavo Soviča se je začelo špekulirati že avgusta, ko je skupščina delničarjev odpoklicala takratna člana nadzornega sveta Alojza Kovšeta in Jožeta Golobiča, namesto njiju pa kot predstavnika kapitala imenovala Jožeta Hebarja in Draga Štefeta.

Ribiča razrešili, da bi se znebili Goloba

Medij: Dnevnik (posel)  Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Elektro distribucija Datum: Torek, 9. november 2021 Stran: 10

Razrešitev dolgoletnega direktorja Elektra Ljubljana Andreja Ribiča je, kot kaže, uvod v politično čistko, s katero želi vladajoča politika nastaviti svoje ljudi v največjega slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I in s tem prevzeti vpliv v posavskem delu domače energetike.

Odziv Andreja Ribiča na petkovo krivdno razrešitev z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana je sprožil vrsto odzivov v domači politiki. Odzvala sta se tako opozicija kot del vladajoče koalicije. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec očitke, da stoji za Ribičevo razrešitvijo, zanika. »Kot minister za infrastrukturo nimam nobene možnosti vplivanja na kadrovanje v državnih podjetjih. Na ministrstvu skrbimo za zakonodajo, za kadrovanje pa so pristojne druge institucije. Ne vem, kako so nastale te obtožbe,« se je odzval Vrtovec. Minister ni želel komentirati niti vprašanja, kako kot politik gleda na to, da je generalni sekretar SDS Borut Dolanc 18. oktobra letos povabil Andreja Ribiča v državni zbor in mu v pisarni poslanca SDS Danijela Krivca ponudil sporazum o predčasnem odhodu z mesta predsednika uprave Elektra Ljubljana. »Tega primera ne poznam. Videl sem ga po televiziji. Če bi poznal vsebino, bi jo lahko komentiral,« je odgovoril minister.

Od Dolanca so se, kot kaže, distancirali tudi v SDS. »Kot veste, generalni sekretarji strank nimajo zakonsko opredeljenih pravic imenovanja kadrov v družbah, v katerih je država lastnica oziroma zgolj vpletena v lastniško strukturo družbe. Pristojnosti za to imajo zgolj Slovenski državni holding in nadzorni sveti posameznih družb. Iz tega razloga so kakršne koli špekulacije o vsebini zasebnih pogovorov irelevantne in brez teže,« so poudarili v SDS. Ob tem se zastavlja vprašanje, kako neki je lahko pogovor, ki ga generalni sekretar stranke opravi v pisarni vodje poslanske skupine z direktorjem nekega podjetja, kjer mu ponudi prekinitev pogodbe, zaseben.

Je glavna tarča Robert Golob?

Medtem ko politiki vladajoče koalicije zavračajo odgovornost za Ribičevo razrešitev, pa je ta prepričan, da je bila ta uvod v kadrovski cunami, s katerim želi vladajoča koalicija nastaviti svoje ljudi v slovenskega trgovca z električno energijo Gen-I. Slednjega od leta 2006 vodi Robert Golob, ki mu vladajoča koalicija ni naklonjena, mandat pa mu poteče 17. novembra.

Elektro Ljubljana ima namreč pomembno vlogo na skupščini Gen-I pri odločanju o imenovanju direktorja, zato je Ribič prepričan, da so ga krivdno odstavili zato, da bi mu odvzeli glasovalne pravice pri odločanju o novem mandatu Roberta Goloba na čelu Gen I. Tudi pri tem je Ribič uprl prst v ministra Vrtovca.

Pojasnimo: Gen-I je v polovični lasti Gen energije in polovični lasti družbe Gen-El. Slednja je v polovični lasti Gen-I, po četrtino pa imata v lasti Elektro Ljubljana in Gen energija. Po družbeniški pogodbi Gen-I se o novem predsedniku uprave družbe odloča na skupščini, pri čemer pa se morata o kandidatu strinjati oba družbenika, torej tako Gen energija, ki ga vodi Martin Novšak, kot tudi direktorica Gen-El Martina Pohar. Slednja mora za to dobiti tudi soglasje svojega nadzornega sveta, kjer pa ima Elektro Ljubljana svojega predstavnika.

Golob je doslej imel podporo svojih lastnikov, kar pa bi se lahko spremenilo, saj so se spremenila politična razmerja. Natančneje, nadzorni svet Gen energije vodi član SDS Cvetko Sršen, neuradno pa nadzorni svet obvladujeta NSi in SMC. Nadzorniki Gen energije so o Golobovi usodi odločali danes; po naših informacijah so pozno zvečer sklenili, da Novšaku ne dajo soglasja za imenovanje Goloba za nov mandat. Skupščina Gen-I bo po naših informacijah o tem dokončno odločala jutri. Pričakovati je, da bo jutri o novem predsedniku Gen-I odločal tudi nadzorni svet Gen-El. V njem sedijo predsednika uprave Elektra Ljubljana in Gen Energije, torej Andrej Ribič in Martin Novšak, in še dva zaposlena v Gen-I.

Ribič: Razloge za moj odpoklic skušajo zlorabiti

Andrej Ribič trdi, da za njegovo razrešitev ni bilo nobenih razlogov, kar namerava dokazati tudi na sodišču. »Takoj ko bom dobil odločbo o krivdni razrešitvi, bom na sklep nadzornega sveta Elektra Energije vložil izpodbojno tožbo na sodišču,« je poudaril. Da je bila razrešitev politična, po njegovem nazorno nakazuje tudi dejstvo, da se je v njegovo razrešitev že pred tedni vpletel generalni sekretar SDS Borut Dolanc.

»Zapis nadzornega sveta, da odloča o moji krivdni razrešitvi, hkrati pa mi ponuja sporazum o predčasnem odhodu, je kontradiktoren in za nadzornike tudi kazniv. Če sem kriv, bi me morali brez pogajanj razrešiti takoj,« je med drugim poudaril Ribič. Na vprašanje, kaj so mu v krivdni razrešitvi očitali nadzorniki Elektra Ljubljana, je Ribič danes poudaril, da tega (še) ne ve, saj mu nadzorniki odločbe še niso vročili.

Ribič pravi, da so se pritiski nanj začeli letos spomladi, ko se je kot direktor Elektra Ljubljana uprl, da bi družbi Gen energija prodal 25-odstotni delež Elektra Ljubljana v družbi Gen-El. Pogodba med družbeniki Gen-El je Gen energiji, ki jo vodi Martin Novšak, do konca letošnjega junija namreč omogočala, da kupi delež Elektra Ljubljana v Gen-El (tako imenovana call opcija), če bo Elektro Ljubljana zaradi posebne regulatorne zahteve primoran prodati delež in bo za to podano tudi soglasje SDH. SDH, ki ga je takrat že vodil Janez Žlak, ki ga je imenovala SDS, je Gen energiji podelil soglasje in ta je konec junija unovčila opcijo.

A v Elektru Ljubljana so menili, da regulatorna zahteva ni izpolnjena in da je cena, ki jo ponuja Gen energija, za več milijonov evrov nižja od dejanske tržne vrednosti, zato so zavrnili ponudbo Gen energije in podjetju vrnili kupnino. Gen energija je kasneje kupnino še enkrat nakazala Elektru Ljubljana, Ribič pa je sprožil sodni spor, ki še traja.

»Elektro Ljubljana je delničarska družba. Ker je vrednost naše naložbe v družbi Gen-El bistveno večja, kot nam je ponujala opcija, sem uporabil vsa sredstva, da bi zavaroval našo družbo in s tem tudi premoženje malih delničarjev,« je poudaril Ribič.

Ribič je prepričan, da bi moral Elektro Ljubljana za svoj delež v družbi Gen-El dobiti najmanj nadomestilo, ki predstavlja njegovo realno tržno vrednost. S tem namenom je naročil tudi cenitvi deleža v Gen-El na konec leta 2020 in na dan 30. junija 2021. Obe potrjujeta, da zneski, ki jih je neformalno ponujal Gen, niso ustrezni, trdi Ribič. Med drugim je Ribič navedel, da je pritiske nanj izvajala tudi uslužbenka Slovenskega državnega holdinga Vanessa Grmek.

SDH: Ribič zavaja javnost

Na dogajanje so se odzvali tudi v SDH. Kot so zapisali v izjavi za javnost, Ribič enostransko, zavajajoče in poenostavljeno javnosti predstavlja zapletene večstranske civilnopravne in korporacijske odnose. Ob tem so opozorili, da je Ribič že leta 2018 sklenil pogodbo, s katero je opcijo do nakupa deleža Elektra Ljubljana v Gen-El pridobila družba Gen. »Vsi ti pravni posli so določali način uveljavitve opcijskih upravičenj in tudi ceno; odobrili so jih tudi pristojni organi družbe Elektro Ljubljana,« so med drugim zapisali v SDH. Gen energija je dogovorjeno opcijo do nakupa junija 2021 uveljavila, vendar je Elektro Ljubljana kasneje v zvezi s tem sprožil sodni postopek. Še več, isti delež, za katerega je opcijo uveljavila Gen energija, je Elektro Ljubljana ponudil trgu, med drugim navajajo v SDH, kjer zanikajo tudi Ribičeve navedbe o pritiskih za njegovo zamenjavo.

 

Delničarjem Elektro Ljubljana 0,14 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Ljubljana, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 5,48 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala skoraj 600.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 1,65 % glasovalnih pravic.

 

Ljubljana, 03. julij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Ljubljana je v letu 2018 zabeležila čisti poslovni izid v višini 17 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 20,2 milijonov EUR, v primerjavi z 16,8 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 10,6 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 63,9 milijonov EUR in dosegajo 39,12 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,17 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 7,86 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,14 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo podali nasprotni predlog v okviru točke dnevnega reda o spremembah statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Elektro Primorska – dividenda 0,12 EUR, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Primorska, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 2,2 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve.

 

Nova Gorica in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Primorska je v letu 2018 dosegla čisti poslovni izid v višini 6,6 milijonov EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 8 milijonov EUR, v primerjavi z 8,18 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 4,4 milijone EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 26,97 milijonov EUR in dosegajo 34,33 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,18 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,01 EUR.

Delničarji bodo dividendo v višini 0,12 EUR prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo skupaj s preostalimi delničarji podali zahtevo po spremembi statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Elektro Maribor – 0,14 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Maribor, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 4,7 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 700.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo 2,5 % glasovalnih pravic.

 

Maribor in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Maribor je v letu 2018 dosegla čisti poslovni izid v višini 14,9 milijona EUR, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 15,7 milijonov EUR, v primerjavi z 14,0 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 9,3 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 55,78 milijonov EUR in dosegajo 39,90 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,36 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,04 EUR.  

Delničarji bodo dividendo v višini 0,14 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

 

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

Elektro Celje – 0,135 EUR dividende, razširitev dnevnega reda neuspešna

Delničarji so se sestali na skupščini družbe Elektro Celje, v okviru katere je bila potrjena delitev celotnega bilančnega dobička, ki je v letu 2018 znašal 3,2 milijona EUR. Društvo MDS ni bilo uspšeno s predlogom, da se skrajša izplačilni rok dividende, prav tako pa država, kot glavni delničar ni podprla razširitve dnevnega reda, za odkup lastnih delnic kakor tudi ne za spremembo statuta družbe, ki so namenjene vzpostavitvi prvotnega stanja glede razporejanja dobička v druge rezerve. Pooblaščenca Društva MDS sta na skupščini zastopala preko 830.000 glasov delničarjev, kar je predstavljalo skoraj 4 % glasovalnih pravic.

 

Celje in Ljubljana, 28. junij 2019


 

Pozitivno poslovanje v letu 2018

Matična družba Elektro Celje je v letu 2018 zabeležila 11,9 milijonov EUR dobička, med tem ko je EBIT marža v letu 2018 znašala 11,5 milijonov EUR, v primerjavi z 8,7 milijoni EUR v letu 2017. Družba je 6,4 milijonov EUR dobička namenila za oblikovanje drugih rezerv iz dobička, ki na 31.12.2018 znašajo 44,2 milijonov EUR in dosegajo 43,78 % osnovnega kapitala.

Temu primerno se je zvišala tudi knjigovodska vrednost delnice in sicer na dan 31.12.2018 vrednost delnice znaša 8,86 EUR, med tem ko je preteklo leto znašala 8,56 EUR. 

Delničarji bodo dividendo v višini 0,135 EUR na posamezno delnico prejeli izplačano 27.09.2019, čeprav smo v Društvu MDS predlagali, da se dividenda izplača že 31.07.2019, saj ni nobene potrebe po tako dolgem izplačilnem roku. Kljub temu se o predlogu Društva MDS ni glasovalo.

Pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic in spremembe statuta

V preteklih letih smo zaradi možnosti, da Uprava in nadzorni svet kar 2/3 dobička razporedita v druge rezerve iz dobička nemalokrat delničarji prejeli manjše dividend od zakonskega minimuma (4 % osnovnega kapitala) kar tudi vpliva na vrednost naložbe vseh delničarjev družbe in posledično likvidnost delnice. Zaradi tega smo skupaj s preostalimi delničarji podali zahtevo po spremembi statuta, ki Upravi in NS omogoča, da v druge rezerve razporedi do 1/2 bilančnega dobička in ne več 2/3. 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.