Finetol

"V Vzajemni za interese vseh zavarovancev"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.


Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Reševanje nekdanjih lastnikov Oddusa z zavlačevanjem insolvenčnih postopkov Finetola

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 05. 03. 2012 Stran:  
 
Ljubljana - Upravi Finetola in Maksime Invest pod vodstvom Janka Kastelica in Milana Ževarta sta se po naši informacijah v začetku tedna z bankami, ki jima obe družbi skupno dolgujeta okoli 90 milijonov evrov in jim že dlje časa ne poravnavata več niti obresti, začeli usklajevati glede izvensodne rešitve oziroma možnosti prostovoljne poravnave.
 
Če bo direktorju Finetola Janku Kastelicu z začetkom prisilne poravnave Finetola uspelo zdržati najmanj do srede maja, mu bodo za to še najbolj hvaležni nekdanji lastniki Oddusa, med katerimi je tudi družba Vasin Stanislava Valanta.
 
Podrobnosti sestanka z bankirji Kastelic včeraj ni želel komentirati, le malo pa je možnosti, da bi banke privolile v prostovoljni delni odpis dolgov oziroma v konverzijo dela dolgov v kapital obeh družb. V primeru neuspešnih pogovorov z bankami upnicami naj bi se v Finetolu in Maksimi Invest, ki imata v lasti polovico vseh delnic NFD Holdinga, po nekaterih informacijah že pripravljali na prisilno poravnavo. Pri tej sicer banke kljub veliki izpostavljenosti ne bi imele odločujoče besede, saj imajo svoja posojila po večini zavarovana s finančnimi naložbami. V drugačnem položaju pa so nekatere družbe povezane z NFD Holdingom, ki so prav tako kreditorke Finetola in Maksime Invest, poleg tega pa tudi jamčijo za nekatera njuna posojila (upniki z navadnimi pogojnimi terjatvami lahko glasujejo o prisilni poravnavi).
 

Cerkvena finančna piramida dokončno v razvalinah

Medij: Dnevnik Avtorji: Modic Tomaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 28. 02. 2012 Stran: 19

Ljubljana - Družba Zvon Ena Holding, osrednji del piramide, ki so jo s pomočjo bančnih posojil v zadnjih letih zgradilivNadškofijiMaribor, je od včeraj v stečaju. Skupaj z njo je umrlo tudi upanje skoraj 30.000 malih delničarjev holdinga, med njimi tudi številnih tistih, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Odločitev mariborske okrožne sodnice Nevenke Debi, ki jo je bilo pričakovati že lansko pomlad, a jo je vodstvo Zvona z različnimi manevri nenehoma prelagalo, bo krepko udarila po slovenskih bankah, ki so sicer posojila večinoma že slabile, pa tudi podrejenih družbah, ki so Zvonu praviloma brez zavarovanj posojale na milijone evrov. Naenkrat bodo na prepihu tudi lastništva nekaterih večjih slovenskih družb, ki so jih nameravale banke prodajati počasi. Ne nazadnje bo stečaj Zvona občutila tudi sama Nadškofija Maribor, ki ji banke zaradi njenih lastnih dolgov že rubijo premoženje, med drugim dvorec Be tnava, grozi pa ji celo stečaj oziroma ukinitev.

Smrtno rano cerkvenemu finančnemu imperiju je sicer NLB zadala že lanskega novembra, ko je po dolgem prepričevanju sodišča spravila v stečaj podjetje Gospodarstvo rast, vezni člen med nadškofijo in Zvonom. Od takrat si je državna banka prizadevala čim prej končati tudi agonijo holdingov Zvon Ena in Zvon Dva, kar ji je pri slednjem uspelo sredi januarja, zgodbo pa je dokončno »sklenila« včeraj. Kot smo poročali, je pred slabim mesecem dni tudi prisilna (sedaj stečajna) upraviteljica Mojca Breznik izgubila upanje v čudežno rešitev večjega od obeh Zvonov. Zanimivo je sodni izvedenec Franc Kolenc, ki gaje želelo tudi vodstvo manjšega Zvona, do zadnjega vztrajal, da se je Zvon Ena Holding sposoben prestrukturirati. V nasprotno ga ni prepričala nobena slaba novica, niti zasegi naložb s strani nekaterih bank (NKBM in Banka Koper), v svojem mnenju pa je ovrgel prav vse argumente NLB. Banka je šele z mnenjem kar treh izvedencev na zadnjem naroku prepričala sodnico, da nima smisla odlašati s stečajem.

Na eni strani na stotine milijonov evrov dolgov...

Janko Kastelic: Čas za dogovor z bankami le še do sestave bilanc

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.

Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.

Pravična odškodnina ali "velik nič"

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo
Datum: 22. 02. 2012  Stran: 10

Manevri v Finetolu - Društvo malih delničarjev Slovenije (MDS) protestira zaradi prikrivanja informacij in nepravično določene odškodnine za umik z borze

Ljubljana - Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS), ki ga vodi Rajko Stanković, je včeraj opozorilo na domnevne nepravilnosti oziroma krivice, ki se malim delničarjem godijo v Finetolu. Kaže, da se uresničuje črni scenarij, po katerem jim od naložbe v to družbo ne bo ostalo prav nič.


Finetol je finančni holding, ki je nastal po razdelitvi Etola leta 2006. Njegova največja lastnika sta NFD Holding in Fidina, med večjimi so še druge družbe in posamezniki iz vplivnega kroga kranjske Save in Staneta Valanta. Skoraj desetina lastništva pa je v rokah malih in manjšinskih delničarjev. Kot vse slovenske holdinge je tudi Finetol močno prizadela finančna kriza, vrednost njegovih finančnih naložb pa je začela zaostajati za vrednostjo za kupčevanje najetih posojil. Zato sta uprava Finetola pod vodstvom Janka Kastelica in nadzorni svet te družbe delničarjem že na lanski skupščini predlagala umik delnic FINR z borze s ciljem, »da bi skoncentrirali lastništvo in povečali ekonomičnost poslovanja«. Na sliki levo Rajko Stanković - predsednik Društva Mali delničarji Slovenije (MDS). (foto Delo Toni Lombar)

Mali delničarji, organizirani v MDS, so to že tedaj zaznali kot zanje škodljiv manever in so na skupščini nasprotovali umiku delnic z borze. Uprava jim je namreč ponudila odpravnino v višini knjigovodske vrednosti delnice ob koncu leta 2011, povečano za četrtino. Z upoštevanjem dejstva, da je knjigovodska cena delnice že pred tem strmo padala, borzni tečaj pa je bil v času skupščine le še dober evro za delnico, v tako določeno odškodnino niso hoteii privoliti - domnevali so, da utegne biti potem takem odpravnina nič. Zahtevali so, naj se za osnovo vzame knjigovodska vrednost na zadnji dan leta 2010, ko je delnica veljala še 26,84 evra. Na skupščini so bili preglasovani, zmagal je predlog uprave, mali delničarji pa so napovedali izpodbijanje sklepov oziroma uveljavljanje ničnosti sklepa o umiku delnic z borze.

Celjsko sodišče kljub urgencam vse do danes še ni odločilo o primerni denarni odpravnini zaradi umika delnic.

Etol v rokah Izraelcev

Medij: Celjan Avtorji: Pirc Metka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 13

Povezovanje. V borbi za kupce in prodajo na hitrorastoče trge so večino celjske družbe kupili Izraelci.

Prejšnji teden je Frutarom Industries podpisal dogovor o nakupu 56-odstotnega deleža družbe Etol iz Škofje vasi, za katerega so odšteli skoraj 20 milijonov evrov. Izraelski prehrambeni koncem je nakup Etola kot enega izmed vodilnih evropskih hiš arom in okusov za prehrambeno industrijo izvedel prek svoje švicarske podružnice. V prihodnjih tednih naj bi to izraelsko podjetje objavilo ponudbo za nakup preostalega deleža te celjske družbe.

Tujci si od nakupa celjske matične družbe obetajo povezovanje, s prevzemom Celjanov pa naj bi povečali število potencialnih kupcev in prodajo na hitrorastočih trgih, poleg tega naj bi razširili nabor produktov.

Za boljše rezultate

Prezadolženi Hoteli Bernardin iščejo kupca za svoje hotele

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 23. 01. 2012

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da bodo morali Hoteli Bernardin ceno za reševanje družb iz poslovnega sistema NFD plačati s prodajo najmanj enega izmed njihovih hotelskih kompleksov. Glavni izvršni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič in predsednik upravnega odbora družbe Stanislav Valant sta že lani začela s postopki za prodajo okoli pet milijonov evrov vrednega hotela Piran in hotelskega kompleksa Simonov zaliv, ki je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov, vendar jima je doslej uspelo prodati le nekatere manjše nepremičnine.

Po prvotnih načrtih bi moralo do prodaje katerega od večjih hotelov priti že lani, vendar so zaradi prenizkih ponudb v družbi odločitev o prodaji preložili na sredino letošnjega leta. Prodajo najmanj enega od večjih hotelskih kompleksov ali več manjših hotelov po neuradnih informacijah zahtevajo zlasti bančne upnice, pri katerih so morali Hoteli Bernardin zastaviti že večino svojih nepremičnin. Pod hipoteko so tako po zadnjih podatkih Grand hotel Bernardin, Grand hotel Metropol, hoteli Histrion, Roža, Lucija, Salinera in Piran, vile Maia, Galeb in Barka, apartmaji Strunjan ter celo nekatera parkirišča.

Hudi strici ali prijazni tujci?

Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 01. 2012 Stran: 5

Etol v izraelskih rokah - Prodaja s pomisleki

Izraelski Frutarom je preko švicarske hčerinske družbe izven slovenskega trga vrednostnih papirjev za slabih 20 milijonov evrov odkupil 56 odstotkov osnovnega kapitala celjske družbe Etol. Prodaja v javnosti dviguje precej prahu, čeprav so uradno z njo zadovoljni tako Izraelci kot vodstvo nekdanjega paradnega konja celjske industrije.


V prihodnjih tednih namerava Frutarom predložiti prevzemno ponudbo za nakup preostalih delnic Etola tudi na slovenskem trgu. Kot navajajo v Frutaromu, je Etol vodilno podjetje za proizvodnjo in trženje različnih okusov, v celjsko družbo pa naj bi še naprej vlagali. Etol je kupce pritegnil zaradi rasti prodaje. Skupina Etol, v katero je vključenih osem družb, je v lanskem devetmesečju ustvarila skoraj 1,4 milijona evrov čistega dobička, čisti prihodki pa so dosegli 38,6 milijona evrov. Matična družba Etol je v tem obdobju zabeležila 37,2 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček pa je znašal 1,1 milijona evrov. Etol zaposluje 240 ljudi, izdelke prodaja v 46 držav, med njegovimi kupci pa so tudi multinacionalna živilska podjetja.

Izraelsko podjetje Frutarom bo prevzelo celjski Etol

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 01. 2012 Stran: 9

Nadzornik Anton Glavan, kije dokupoval delnice Etola še v petek, naj bi bil po njegovih besedah šele včeraj izvedel za prevzem Etola

Uprava proizvajalca eteričnih olj, podjetja Etol iz Škofje vasi pri Celju, je včeraj od švicarske podružnice izraelskega podjetja Frutarom prejela obvestilo, da je Frutarom za 19,6 milijona evrov odkupil 56,03 odstotka delnic Etola. V Frutaromu nameravajo podati prevzemno ponudbo še za preostale delnice v lasti 1780 delničarjev, s čimer bi za celotno podjetje odšteli 35 milijonov evrov ali 137 evrov za delnico. V zadnjih treh mesecih je sicer vrednost dokaj nelikvidne delnice Etola s 45 odskočila na 75 evrov, včeraj pa je uprava družbe Ljubljansko borzo zaprosila za prekinitev trgovanja in z delnico Etola tako včeraj ni bilo poslov.

"Naključni nakup"

Etol pod Izraelce

Medij: Žurnal24 Avtorji: K. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 18. 01. 2012 Stran: 8

Celje

Nakup. Podjetje Frutarom Switzerland Ltd. je upravo družbe Etol v ponedeljek obvestilo, da je kupilo skupno 142.666 Etolovih delnic, kar je 56 odstotkov. Nakup je bil izveden mimo borze in je znašal skupno 19,6 milijona evrov. Tuje podjetje ima sedež v Izraelu in spada med deset največjih proizvajalcev arom in aromskih sestavin na svetu. V društvu malih delničarjev opozarjajo, da naj bi lahko nekateri dobro obveščeni vlagatelji v 14 dneh zaradi te prodaje zaslužili tudi več kot 90 tisoč evrov. Navajajo, da je v zadnjih dveh tednih podjetje Delnica pospešeno kupovalo delnice Finetola in Etola, ki so bile naprej vredne okoli 75 evrov, ob prodaji pa okoli 142 evrov.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.