Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,
Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ
Helios
Helios, d.d. - Kontaktni podatki
Mali delničarji Heliosa želijo transparenti prodajni postopek in odgovore od Uprave in NS
Pisni poziv Uprave Heliosa na čelu z g. Urošem Slavincem o odlogu prodaje družbe Heliosa, d.d. Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društvo MDS), ni presenetil. V Društvu MDS podpiramo tudi vse zahteve sindikata delavcev Heliosa, ki so jih v preteklih dneh objavili številni mediji, saj tudi sami želimo transparetno prodajo, ki dolgoročno omogoča ohranitev večine delovnih mest in hkrati si želimo maksimirati morebitno ceno delnice, po kateri lahko izstopijo mali in manjšinski delničarji. Pri tem tudi ni nepomembno, da je to ena redkih naložb, ki bo upnikom Zvona Ena Holding lahko povrnil znatna sredstva, ki so jih posodili le temu.
Ljubljana, 14. oktober 2011
Mali delničarji so se začeli organizirati
Rajko Stanković - predsednik Društva MDS je v pismu, ki so ga v začetku tedna prejeli delničarji Heliosa pojasnil, da je namen združevanja malih in manjšinskih delničarjev v delničarski sporazum namenjen priključitvi morebitnemu transparentnemu postopku prodaje in posledično maksimiranju cene delnice. Kot najnižje izhodišče je Društvo MDS določilo ceno 600,00 EUR. Ob tem upamo, da je lahko cena za delnico tudi bistveno višja, med 700,00 in morda 800,00 EUR. Seveda pa je osnovni predpogoj korektna izvedba postopka, ne pa brezglavo hitenje, kot je bilo to v primeru vstopa nemškega kupca SORTOBEN BÜROBEDARF GmbH (ki je, mimogrede, postal 3,264 % lastnik in je ta delež kupil na »ponovljenem javnemu pozivu?!« Abanke Vipa, d.d., ki se je iztekel 1.7.2011 in je trajal vsega 8 dni - poznavalcem seveda ni potrebno posebej razlagati, zakaj je do tega prišlo). Čeprav cene paketa ne poznamo, menimo, da je bistveno nižja, kot bi jo Abanka Vipa, d.d. dosegla v postopku transparente prodaje, ki jo sedaj organizira NLB, d.d.
Ali so razlogi za odlog prodaje morda na trhlih strokovnih temeljih?
So pa nas v Društvu MDS negativno presenetili razlogi, ki jih je v pismu navedel predsednik Uprave Heliosa, kot argumente za odložitev prodaje.
Helios - Društvo MDS z izpodbojno tožbo zoper sklep o pridobivanju lastnih delnic
Na skupščini, ki je potekala 23. junija 2011 je pooblaščenec Društva MDS napovedal izpodbijanje sprejetih sklepov skupščine družbe Helios in svojo napoved tudi uresničil. O vložitvi kazenske ovadbe zoper Upravo in njenega predsednika Uroša Slavinca pa se v Društvu MDS še posvetuje s pravnimi strokovnjaki.
Ljubljana, 13. julij 2011
Spomnimo; Uprava je uspela s svojim predlogom za nakup lastnih delnic
Pri četrti točki dnevnega reda sta delničarja KAD in SOD podala nasprotni predlog, ki se je od prvotnega nasprotnega predloga razlikoval v tem, da se vse, tudi zdajšnje delnice, nemudoma umakne. Nasprotni predlog KAD-a in SOD-a žal ni bil sprejet, saj je zanj glasovala 48,50 %; je pa zato bil sprejet predlog Uprave in sicer z 51,44 %. Uprava naj bi torej še naprej kupovala lastne delnice z namenom udeležbe na dobičku – kar v prevodu pomeni za namen nagrajevanja.
Ali sta predsednik skupščine in notarka namerno zamolčala določila 13. člena statuta Heliosa?
Po natančni analizi sklepov skupščine družbe Helios, smo ugotovili, da je sklep Uprave sicer bil sprejet, a z nezadostno večino (samo 51,44 %), statut Heliosa pa jasno določa, da je za sprejem takega sklepa potrebno 3/4 oz 75 % podpora prisotnega kapitala na skupščini. Zato v Društvu MDS z gotovostjo trdimo, da je sklep ničen in ga posledično Uprava ne sme izvajati (Levo na sliki 13. člen Statuta družbe Helios - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Statut).
Se pa pri tem poraja tudi vprašanje ali je prišlo do namenskega zavajanja delničarjev tudi s strani predsedujočega in notarke, katerih naloga je, da skrbita za zakonitost poteka skupščine (Levo na sliki izpis glasovanja na skupščini - s klikom na sliko ali tukaj se vam odpre celoten Notarski zapisnik skupščine).
Delničarji Zvon Ena Holding soglasno podprli možnost konverzije dela terjatev z delnicami
Na današnji skupščini družbe Zvon ENA Holding, d.d. so prisotni delničarji po opravljeni razpravi sprejeli predlagano možnost konverzije terjatev ločitvenih upnikov z izdajo novih delnic. Tako bi upniki, ki nimajo zavarovanj za svojo terjatev, dobili delnice in sicer 1 delnico za 4,17 EUR dolga. Drugače povedano, bili bi poplačani v višini okoli 24 odstotkov. Društvo MDS, ki je danes predstavljalo 3,20 procenta delničarjev, je pred glasovanjem zahtevalo dodatna pojasnila o naložbi v T-2 ter rezervnem scenariju, v kolikor bi poskus razlastitve postal pravnomočen.
Ljubljana, 24. junij 2011
Predsednik uprave Zvon ENA Holding je povedal, da so in bodo uporabili vsa pravna sredstva, da ohranijo večinski delež, saj kapitala niso smeli vplačati, ker sodišče o tem še ni odločalo. Izjavil je, da imajo pripravljen tudi rezervni scenarij. Kot smo uvodoma zapisali, smo delničarji sklep soglasno podprli, saj je vsaka prisilna poravnava za 38.000 malih delničarjev boljša kot stečaj družbe. Na sliki od leve proti desni (mali delničar Rolando Krajnik, Rajko Stanković - predsednik Društva MDS, Grega Tekavec - izvršni sekretar Društva MDS in dr. Boštjan Udovič - zunanji sodelavec Društva MDS za področje ekonomije in gospodarstva).
Javni poziv državni NLB in ostalim upnikom
Ali je predsednik Uprave Heliosa, Uroš Slavinec z laganjem malim delničarjem kazensko ovadil samega sebe?!
Na današnji skupščini družbe Helios, d.d., so pooblaščenci zastopali 1.707 glasov malih delničarjev, kar je na skupščini pomenilo malenkost manj kot 1 odstotek prisotnega kapitala družbe. Že v uvodnem delu je pooblaščenec Grega Tekavec, izvršni sekretar Društva MDS predsedujočega skupščini, Marka Vreska in notarko Majdo Lokošek seznanil z zakonskimi pomanjkljivostmi pooblastil, ki jih družba Helios zbirala v okviru organiziranega zbiranja pooblastil, vendar pa je notarka kljub jasnimi nepravilnostim sprejela pooblastila kot veljavna in pooblaščencema celo omogočila glasovanje o nasprotnih predlogih, čeprav za to sploh nista imela pooblastila.
Ljubljana, 23. junij 2011
Je predsednik Uprave Heliosa samega sebe kazensko ovadil?!
Uprava je delničarjem lagala in jih zavajala pri pomembnem vprašanju; komu je Skupina Helios posojala denar izven same Skupine. Delničarjem je bilo na lanski skupščini rečeno, da so sredstva namenjena nepremičninskemu projektu v Srbiji, danes pa se je izkazalo, da je del teh sredstev (dobrih 5,2 milijona EUR) v obliki posojil prejel največji delničar Heliosa, ZVON ENA HOLDING d.d. Društvo MDS bo na osnovi 244. člena Kazenskega Zakonika proučilo možnost vložitve kazenske ovadbe zoper Upravo družbe Heliosa, saj je več kot očitno, da je le ta zavestno lagala delničarjem. (foto: Matej Povše - Dnevnik 23.06.2011).
Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti »tajkunov«? Vse kaže, da bo 65.000 delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM »zabila prvi žebelj v krsto«
Ljubljana, 02. april 2011
ODPRTO PISMO nadškofu in metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku
Spoštovani g. nadškof in metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek,
Danes smo iz članka, objavljenega v enem izmed časnikov, izvedeli, da je prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding s strani NKBM. Omenjena banka naj bi unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 % domžalskega Heliosa, slabe 4 % Cinkarne Celje, dobra 2 % Petrola in 75.400 delnic Krke.
Žal z ogorčenjem in žalostjo ugotavljamo, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo. Uradne objave o tem pomembnem dogodku ni bilo ne na sistemu SEONET kot tudi ne na spletnih straneh obeh holdingov. Zato se jasno sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima? Za ogled prispevka v Dnevniku TV SLO 1 z dne 02.04.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.
V začetku tedna smo bili sicer priča poskusu prve zaplembe premoženja Zvona Ena Holding s strani upnikov T2 d.o.o., kljub dvomljivim in vprašljivim izkazom o dejanski višini terjatev Gratela do T2 d.o.o. Čeprav je ravnatelj NGU p. Lojze Cvikl na našem sestanku dne 7. 3. 2011 zagotavljal, da je le še vprašanje dni, kdaj bo strateški investitor dokapitaliziral vaše gospodarske družbe in pognal »mlinsko kolo na vodi«, kot se je slikovito izrazil g. Cvikl, zadnji dogodki kažejo, da do tega ne bo prišlo.
Če temu ni tako vas prosimo, da nemudoma in jasno vsem delničarjem družb Zvon ENA Holding in Zvon DVA Holding sporočite, ali boste do ponedeljka 4. aprila 2011 zagotovili potrebna sredstva v višini vsaj 200 mio EUR dokapitalizacije za reševanje obeh holdingov, ali pa ste dokončno »vrgli puško v koruzo«?
Skupščina Gorenje - nasprotni predlog Društva MDS
Društvo MDS pozdravlja odločitev Uprave, da je na letošnji skupščini kot pooblaščence v organiziranem zbiranju pooblastil, ki ga izvaja družba Gorenje, d.d., pripustila tudi predstavnika Društva MDS in VZMD.
Društvo MDS je 28. aprila vložilo nasprotni predlog za skupščino družbe Gorenje, d.d., ki bo potekala v petek, 28. maja, kjer namesto predlaganega kandidata, g. Uroša Slavinca, predlagamo pravnika in profesorja mag. Nikolaja Abrahamsberga.
G. Uroš Slavinec je namreč predsednik Uprave Heliosa, d.d., ter član NS Zavarovalnice Triglav. Tako je v koliziji interesov, saj bi lahko kot, verjetni dobavitelj barv in lakov, ki jih Gorenje uporablja v proizvodnji, prišel do zaupnih informacij in bi s tem omejeval prosto konkurenco na trgu, kar ocenjujemo kot nedopustno.
Na drugi strani je g. Uroš Slavinec udeležen v še nedokončanem postopku iztisnitve malih delničarjev v družbi Color d.d., kjer poteka sodni preizkus primernosti cene. V konkretnem primeru obstaja velika verjetnost, da je šlo za načrtno manipulacijo z namenom pridobitve premoženjske koristi večinskemu delničarju Helios na račun malih delničarjev Colorja. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da je g. Uroš Slavinec preko družbe Helko, d.o.o. tudi pomemben delničar Heliosa. Prav zato menimo, da ne more predstavljati malih delničarjev v družbi Gorenje.
Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov
Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba
Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3
Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba
Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.
Nasprotno, rezultati padajo, menedžersko-nadzorniški prejemki pa rastejo; celo takrat, ko so družbe v izgubi in morajo ekipe tudi zato oditi. Včasih tudi prepozno, a so za to celo nagrajene.
Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.
A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.
Tudi nadzorniki bank niso reveži
Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.
Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.
Nekateri prejemki tudi ekscesni
Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.
Holdingi z rekordnimi izgubami in milijardnimi dolgovi na robu preživetja
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012 Stran: 15
Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.
Kapital kopni, dolgovi ostajajo
Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.
Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.
Milijonske izgube še prihajajo
