Hram Holding

Holdingi z rekordnimi izgubami in milijardnimi dolgovi na robu preživetja

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 24. 10. 2011 Stran: 24
 
Ljubljana - V treh letih finančno-gospodarske krize je največjih 15 holdinških družb, ki kotira na Ljubljanski borzi, ustvarilo več kot 1,1 milijarde evrov čiste izgube, njihovo skupno premoženje pa se je skoraj prepolovilo na vsega 2,2 milijarde evrov.
 
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.
 
Samo v prvi polovici letošnjega leta so borzni holdingi ustvarili 75 milijonov evrov čiste izgube, njihov skupni kapital pa se je znižal še za četrt milijarde evrov. Padec premoženja in izgube so še za nekaj sto milijonov evrov višje, če k temu prištejemo tudi holdinge, ki so zaradi prezadolženosti že končali v stečaju.
 
Premoženje skopnelo, dolgovi ostali
 
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.
 
Dodaten razlog za trenutne težave je bil kratkoročno financiranje dolgoročnih naložb ter prepozen odziv na spremembe na kapitalskih trgih, saj je večina finančni dolg povečevala še vse do srede leta 2009, ko so se tečaji na domači borzi že opazneje znižali, začele pa so se tudi prve bančne zaplembe premoženja. V zadnjih dveh letih so analizirani holdingi finančni dolg uspeli znižati za manj kot 400 milijonov evrov, od česar je večji del znižanja posledica zaplembe premoženja.
 

Hram Holding bo del kupnine za En Plus namenil za lastne delnice

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič MatjažTeme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 20. 08. 2011 Stran: 19

Hram Holding bo, kot kaže, del kupnine za En Plus, ki ga je pred kratkim prodal Mercatorju, namenil tudi za nadaljnjo konsolidacijo svojega lastništva. Predsednik uprave Hrama Holdinga Jaroslav Žontar je namreč na včerajšnji skupščini dobil pooblastilo za nakup dO deset odstotkov lastnih delnic, za katere bi lahko v družbi odšteli okoli milijon evrov. Nakup lastnih delnic utegne koristiti predvsem družbi Fokuss (v lasti singapurske družbe Follonica), ki ima že zdaj v lasti 62 odstotkov delnic Hrama Holdinga. Med večjimi lastniki so sicer še Svema Co. (v lasti neznane nizozemske družbe JHH), Deželna banka Slovenije in Jaroslav Žontar, medtem ko ima 4700 malih delničarjev v lasti okoli 20 odstotkov vseh delnic.

Koliko je Mercator Hramu Holdingu sploh odštel za En Plus, ki ima v lasti 18 samopostrežnih bencinskih servisov pod blagovno znamko 24/7, ni znano. Je pa Hram Holding konec lanskega' leta naložbo v En Plus prevrednotil z 9,2 na vsega 4,5 milijona evrov. V prodajo En Plusa so Hram Holding silile predvsem vse slabše finančne razmere, saj je družba lani zaradi slabitve naložb ustvarila več kot deset milijonov evrov izgube. Zaradi visoke izgube se je poslabšala tudi finančna slika Hrama Holdinga, ki je imel konec lanskega decembra pri domačih bankah najetih za slabih sedem milijonov evrov posojil.

Del bančnih posojil je kasneje Hram Holding posodil naprej svojim hčerinskim družbam, ki pa sodeč po dostopnih podatkih posojila prav tako niso potrebovale za lastne potrebe, temveč so sredstva posodila naprej družbi Fokuss.

 

Hram Holding, finančna družba

Datum skupščine: 
19.08.2011 - 11:00
Naslov: 
v dvorani Urška 1, Gospodarskega razstavišča, Dunajska 18, Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Borzne manipulacije

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Odmev Datum: 05. 01. 2011 Stran: 5

Nekako v ozadju borznega dogajanja v prvi kotaciji Ljubljanske borze so ob koncu lanskega leta med drugimi delnicami močno pridobivale vrednost delnice nekaterih finančnih holdingov, ki zadnja leta - tudi oziroma predvsem zaradi več kot triletnega negativnega delniškega trenda na Ljubljanski borzi - ne poslujejo najbolje. Tečaji so morda drveli navzgor tudi zaradi tega, da bi si nekateri pomembni lastniki teh finančnih holdingov (omenjajo se zlasti NFD Holding, Hram Holding, Finetol, Mercato, Zvon Dva Holding) izboljšali svoje bilance.


Dvomimo, da so od decembrskih dvigov tečajev, NFD Holdinga recimo zakar 350 odstotkov, kaj prida imeli mali delničarji teh holdingov, saj so bili posli v celotnem decembru lekarniške velikosti - še največ za 150 tisoč evrov prav z NFD Holdingom.

V mnogih primerih so delnice finančnih holdingov odkupovali kar pomembni večji lastniki sami ali pa tako ali drugače z njimi povezane družbe. Zanimiv je primer Finetola, kjer je družba CBH, pri kateri je zastopnik Finetolov nadzornik Janko Kastelic, zadnji lanski trgovalni dan izvedla edini posel z delnico Finetola in tečaj tej delnici z 32 evrov dvignila na 40. Ali gre za borzno manipulacijo, naj bi v prihodnjih dneh presojali predstavniki Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki bi lahko z nekaterimi sankcijami naredili več reda na tem področju.

Svoje bi z bolje delujočim in predvsem bolj likvidnim trgom morali narediti tudi predstavniki Ljubljanske borze, kjer je bilo lani z vsemi vrednostnimi papirji le za slabe pol milijarde evrov poslov ali približno toliko kot pred dvanajstimi leti, v času po aferi Dadas.

HRAM HOLDING, Ljubljana

Datum skupščine: 
22.07.2010 - 12:00
Naslov: 
v dvorani Urška 1, Gospodarskega razstavišča, Dunajska 18, Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Pol milijona delničarjev v holdingih izgubilo že 2,4 milijarde evrov premoženja

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 30. 03. 2010 Stran: 23

Ljubljana - Delničarji najpomembnejših slovenskih holdinških družb so od konca leta 2007, ko so vrednosti delnic borznih holdingov dosegle najvišje ravni, izgubili že kar 2,4 milijarde evrov premoženja. Samo od začetka letošnjega leta so izgube 449.000 delničarjev borznih holdingov presegle 160 milijonov evrov, večji del oziroma vse premoženje pa so izgubili delničarji Infonda Holdinga, Centra Naložb, Maksime Holdinga, Istrabenza, Zvona Dva Holdinga in Zvona Ena Holdinga.


Včeraj so bili vsi borzni holdingi, ki obvladujejo velik del slovenskega gospodarstva, vredni le še 1,02 milijarde evrov. To je celo 200 milijonov evrov manj, kot je bila konec leta 2007 vredna samo Sava. Maksimo Holding in Center Naložbe, ki sta bila na svojem vrhuncu skupaj vredna okoli 80 milijonov evrov, bi včeraj vlagatelj lahko kupil že za vsega 14.000 evrov, vso vrednost pa je izgubil Infond Holding, ki je končal v stečaju. Stečaj grozi tudi Centru Naložbam in Maksimi Holding, Zvon Ena Holding pa je zaradi neporavnave svojih obveznosti in blokade računov tik pred prostovoljno poravnavo.

Od začetka letošnjega leta so delnice največjih borznih holdingov izgubile že med 15 in 30 odstotki vrednosti oziroma okoli desetkrat več kot indeks najlikvidnejših delnic SBI TOE Letos sta med analiziranimi holdingi rast dosegli le delnica NFD Holdinga in delnica Istrabenza, ki pa sta na drugi strani od konca leta 2007 izgubili 59 oziroma 93 odstotkov vrednosti. V povprečju so analizirani holdingi od konca leta 2007 izgubili kar dve tretjini vrednosti.

Največ premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Save, saj se je njena tržna kapitalizacija letos znižala že za 81 milijonov evrov, od konca leta 2007 pa za kar 810 milijonov evrov. Pol milijarde evrov premoženja so od začetka finančne krize izgubili delničarji Istrabenza, skoraj 200 milijonov evrov delničarji Zvona Ena Holdinga in NFD Holdinga, delničarji KD Group in Infonda Holdinga pa okoli 150 milijonov evrov. Delničarjem družb, ki jih vodijo oziroma so jih vodili Janez Bohorič (Sava), Igor Bavčar (Istrabenz), Simon Zdolšek (Zvon Ena Holding), Stanislav Valant (NFD Holding), Matjaž Gantar (KD Group) in Matjaž Rutar (Infond Holding), je tako od konca leta 2007 na borzi izpuhtelo za dve milijardi evrov premoženja.

ELEKTRO CELJE - RETROAKTIVNOST UVK, ne podelitev razrešnic in napovedi izpodbojnih tožb!

Celje, 28. 08. 2009
 
Na 13. redni seji skupščine Elektro Celje, podjetja za distribucijo električne energije, d.d., ki je potekala 28. 08. 2009 ob 9.00 uri na sedežu družbe v Celju, so štirje pooblaščenci Društva – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši (Društva MDS) zastopali 1,32 % glasovalnih pravic oz. 280.056 glasov od 21.244.698 prisotnih na skupščini.
 
Pri točki 2.a. so delničarji na predlog Društva MDS glasovali ločeno o razrešnici Upravi in NS. Predstavnici RS z 19.670.445 glasovi oz. 92,59 % glasovalnih pravic nista podprli sklepov o podelitvi razrešnice Uprave zaradi postopkov UVK in tudi ne razrešnice NS. Pri tem naj izpostavimo, da je pritožba še v teku, zato je preuranjeno soditi o izidu.
 
Mag. Viktor Tajnšek, predsednik Uprave Elektro Celje, ki ga je sprejeti sklep vidno prizadel je ob tem še dodal, da UVK in g. Jani Soršak kršita temeljno pravilo pravnih aktov, ki govorijo o tem, da se sodi in odloča po zakonu, ki je bil v veljavi v času prekrška. Tako bi, po takrat veljavnem zakonu, družba Elektro Celje, d.d. morala plačati maksimalno kazen 100.000,00 EUR, odgovorna oseba pa še kazen za domnevni prekršek. Sedaj pa UVK z retroaktivno uporabo predpisov za domnevni prekršek nalaga kazen v višini 10 % letnega prometa in še kazen za odgovorno osebo. Mar res nismo več pravna država?

Elektro Gorenjska brez dividend

Medij: Finance Avtorji: J. T. Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Na kratko Datum: 27. 08. 2009 Stran: 4

Skupščina družbe Elektro Gorenjska, država je njena več kot 75-odstotna lastnica, ni podprla nasprotnega predloga malih delničarjev, da bi družba iz bilančnega dobička izplačala 15 centov bruto dividende na delnico. Društvo Mali delničarji - Skupaj smo močnejši, ki je zastopalo 2,11 odstotka kapitala, je zato napovedalo izpodbojno tožbo. Izpodbojni tožbi sta napovedani tudi pri sklepu, da se bodo začela pripravljalna dela za razdelitev družbe na omrežni in tržni del. Napovedala sta ju Hram Holding in Društvo - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši.

Po besedah predsednika društva Rajka Stankoviča jih moti, da se delitve lotevajo brez analiz in izračunov. Danes bo skupščina Elektra Primorska, jutri pa bosta skupščini Elektra Maribor in Elektra Celje.

ELEKTRO GORENJSKA - Uprava in NS brez razrešnice, napovedane izpodbojne tožbe

Na današnji 13. redni seji skupščine Elektro Gorenjska, podjetja za distribucijo električne energije, d.d., ki bo potekala  ob 9. uri na sedežu družbe v Kranju so štirje pooblaščenci Društva – Mali delničarji – Skupaj smo močnejši zastopali 2,11 % glasovalnih pravic oz. 325.470 glasov od 15.383.070 prisotnih na skupščini.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.