Intereuropa

Medij: Dnevnik Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2012 Stran: 19

Uprava Intereurope je včeraj k sodelovanju pri dokapitalizaciji pozvala tudi manjše delničarje, saj naj bi nekateri izmed njih v zadnjih dneh izrazili interes za sodelovanje pri sanaciji družbe. Večji delničarji (Luka Koper, Kad in Sod) interesa za sodelovanje pri dokapitalizaciji doslej niso izrazili. Kot smo poročali, bodo banke v kapital Intereurope pretvorile del posojil, in sicer naj bi za en evro posojil dobile eno delnico Intereurope.

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 03. 03. 2012

Ljubljana - Od tisoč evrov, investiranih na vrhuncu borzne evforije, je delničarjem Intereurope, Luke Koper, Nove KBM, Aerodroma Ljubljana, Pivovarne Laško in Save ostalo manj kot sto evrov, delničarjem številnih holdingov le nekaj centov, medtem ko so zadnja štiri leta še najbolje prebrodili delničarji Cinkarne Celje, Krke in Mercatorja.

Zanimivo je, da gre za družbe, ki imajo že vrsto let stabilno upravo, njihovega poslovanja v času krize niso zaznamovali odpisi zgrešenih naložb, poleg tega so svojim delničarjem v zadnjih letih izplačale tudi za slovenski trg nadpovprečno visoke dividende.

Krka in Mercator sta poleg tega tudi edini pomembnejši družbi na Ljubljanski borzi, ki sta celotno obdobje finančno-gospodarske krize delničarjem vsako leto izplačali več dividend kot leto poprej, delež tujih investitorjev v njunem lastništvu pa je opazneje višji kot pri večini preostalih borznih družb. Izmed 17 analiziranih večjih borznih podjetij leta 2008 dividend ni izplačala edino Sava Re, medtem ko so skozi obdobje finančne krize dividende vsako leto izplačevali le v Krki, Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Aerodromu Ljubljana in Žitu.

Slabše le v Atenah

Od najvišjih vrednosti iz sredine leta 2007 so se tečaji na Ljubljanski borzi v povprečju znižali že za skoraj 80 odstotkov, kar je le nekoliko manj, kot znašajo izgube vlagateljev na atenski borzi. Da bi se tečaji na slovenskem trgu kapitala znova povzpeli na rekordne ravni, bi se morale delnice na Ljubljanski borzi v povprečju podražiti za kar 400 odstotkov, delničarjem Intereurope in Save pa bi pomagala šele rast, ki bi presegala 5000 odstotkov. Bistveno manj, okoli 140 odstotkov, bi za izenačitev z najvišjo doseženo borzno vrednostjo potrebovali delnici Cinkarne Celje in Krke, okoli 230 oziroma 280 odstotkov pa delnici Mercatorja in Iskre Avtoelektrike.

Medij: Moje finance Avtorji: Ni avtorja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 25. 01. 2012 Stran: 5

SLOVENSKE DELNICE

Število imetnikov delnic v 14 največjih slovenskih borznih družbah se je lani ob precejšnjem upadu vrednosti delnic zmanjšalo za skoraj 18 tisoč, kar je za približno 4.500 več kot v letu 2010. Tako absolutno kot relativno seje največ delničarjev odločilo za umik iz lastništva Krke. Število delničarjev se je v teh delnicah zmanjšalo za skoraj 6.600 oziroma 8,3 odstotka, na 72.677. Podatek ne preseneča, saj so Krkine delnice med najbolj likvidnimi in jih je najlažje prodati, so pa tudi druge - takoj za NKBM - po številu delničarjev. Število delničarjev je sicer najmanj upadlo Istrabenzu (tako absolutno kot tudi relativno), predvsem zaradi velikega upada cene v prejšnjih letih in posledično majhnega števila lastništev malih delničarjev.

Se pa po drugi strani počasi, a vztrajno v večjih družbah povečuje lastništvo tujih vlagateljev, kažejo podatki klirinško-depotne družbe (KDD). Poleg NKBM, kjer je opazen visok skok lastništva tujih vlagateljev zaradi dokapitalizacije, so tuji vlagatelji najbolj povečali svoje lastništvo v delnicah Krke, Mercatorja ter Zavarovalnice Triglav. Po letu 2010, ko so tuji vlagatelji svoje lastništvo v Krki povečali za 3,3 odstotne točke, so ga tudi lani povečali za dobre tri odstotke, tako da zdaj dosega že 16,1 odstotka. Od konca leta 2008 so ga že podvojili. Na drugi strani so se tuji vlagatelji izogibali družb z največjimi težavami, kot sta Intereuropa in Sava. Ob tem je treba opozoriti, da navedeni deleži tujih imetnikov ne pomenijo nujno tujih vlagateljev, saj se lahko za bankami in podjetji, registriranimi v tujini, skrivajo tudi domači vlagatelji.

Medij: Kapital Avtorji: Olenšek Špacapan Barbara Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Borzni komentar Datum: 16. 01. 2012 Stran: 8

Krka je dosegla dvoletno dno

Leto 2011 seje poslovilo. Borzni tečaji na slovenski borzi niso razveselili vlagateljev, marsikateri je pošteno upadel. Tako je delnica Intereurope kot največja poraženka izgubila kar 90 % svoje vrednosti, delnica Save pa 87 %. Kljub višji dokapitalizacijski ceni, mednarodni kotaciji in javnem nakupu delnic nekdanjega prvega moža Nove KBM je delnica izgubila neverjetnih 69 % svoje vrednosti in pristala na svoji rekordno nizki ceni blizu 3 evrov. Žal med poštenimi izgubarji najdemo tudi delnico Gorenja, ki je izgubila 62 %, Petrolova delnica je izgubila 41, Krkina pa le' 15 %, vendar je ponovno dosegla svoje dvoletno dno pod 50 EUR za eno delnico. Med prometnejšimi delnicami je še najmanj izgubila delnica Mercatorja, katere cena se je zaradi dolgotrajne prevzemne oziroma prodajne zgodbe v lanskem letu znižala le za 7 %. Slovenski borzni indeks je tako v povprečju v lanskem letu izgubil 30 %, kar je skoraj dvakrat več kot nemški borzni indeks in evropski delniški trg na splošno. Pravzaprav je med trgi, ki so slovenskim vlagateljem še najbližji, izgubil daleč največ.

Medij: Poslovni Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Datum: 12. 12. 2011

Ljubljana - Visoka plačilna nedisciplina in vse večje težave pri obvladovanju poslovnih terjatev slovensko gospodarstvo spravljajo v začaran krog. Zaradi visokih poslovnih terjatev ostajajo na visokih ravneh tudi poslovne obveznosti, kar dodatno otežuje razdolžitev oziroma odplačilo bančnih posojil. To med drugim vpliva tudi na višino dobička, saj so letos pri številnih večjih poslovnih skupinah, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, prav obresti pobrale velik del dobička. Namesto v investicijah tako prosta denarna sredstva končajo v bankah, kar upočasnjuje tudi okrevanje vsega slovenskega gospodarstva.

Deset največjih poslovnih skupin, ki kotirajo na Ljubljanski borzi, je imelo konec septembra v poslovnih terjatvah "ujetih" že več kot 1,6 milijarde evrov premoženja, v zalogah pa še dodatnih 1,1 milijarde evrov. Skupna vrednost poslovnih terjatev in zalog se je tako do konca septembra povzpela že na 2,7 milijarde evrov in tako za skoraj 80 odstotkov presegla njihove poslovne obveznosti.

Medij: Finance Avtorji: Konda Uroš Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 03. 08. 2011 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Edini slovenski indeks se je včeraj sesedel za 0,83 odstotka, na 724,22 točke. V njegovi kotaciji sta rahlo pridobili le Krka in NKBM.

Izgubar dneva so bile včeraj delnice Gorenja. Njihov tečaj je upadel za 4,42 odstotka, letos pa so delnice velenjskega proizvajalca bele tehnike potonile že za 39 odstotkov. Manj, a ne dosti, sta izgubila Intereuropa in Telekom Slovenije - za 2,56 oziroma 2,47 odstotka.

S Krko štiri petine vseh poslov

Prometa z delnicami Krke je bilo za 1,55 milijona evrov. Druge najlikvidnejše so bile z 200 tisočaki poslov delnice Luke Koper. Prve so 0,08 odstotka pridobile, druge pa 0,37 odstotkaizgubile. NKBM je zrasla za 0,06 odstotka. Po dobrih 20 tisočakov poslov je Mercator in Petrol spodneslo za 0,74 oziroma 0,94 odstotka.

Medij: Primorske novice Avtorji: Ribolica Sonja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Aktualno Datum: 20. 05. 2011 Stran: 4

Interfin Naložbe terja od Intereurope minimalne dividende

Danes se na koprskem okrožnem sodišču začenja obravnava v tožbi, s katero Interfin Naložbe od Intereurope zahteva izplačilo minimalnih dividend za leto 2008.

KOPER ► Delničarji Intereurope so na skupščini leta 2009 podprli predlog uprave in nadzornikov o zadržanju skoraj 58 milijonov bilančnega dobička. S tem je padel v vodo predlog družbe Interfin Naložbe, ki je terjala izplačilo minimalnih dividend, kot to določa zakon o gospodarskih družbah.

Najprej več glasnih, na koncu sami

V Interfinu se niso vdali, napovedali so izpodbojno tožbo. "Na skupščini se nam je pri napovedi izpodbojne tožbe glasno pridružilo- še nekaj družbenikov, a na koncu smo tožbo vložili sami. Bitko moramo očitno izbojevati sami," pravi Leon Klemše, predsednik uprave družbe Interfin Naložbe. Poudarja, da so predlog o zadržanju bilančnega dobička pripravili veliki delničarji in ga na skupščini z lahkoto tudi sprejeli. "Nas pa nihče ni nič vprašal, kaj mislimo o tem. Sploh pa ni bilo nobenega zadržka za izplačilo vsaj minimalnih dividend. Logika sicer ni povsem ista - toda če lahko banka dobi obresti za posojila, potem lahko tudi delničarji zahtevamo vsaj minimalne dividende," pravi Klemše.

Gortan: bilo je nujno