Intereuropa

INTEREUROPA

Uprava družbe Intereuropa d.d. preklicuje 34. skupščino delničarjev družbe Intereuropa d.d., ki je bila sklicana za torek, 14. 4. 2020 ob 13 uri. 

Delničar, družba Pošta Slovenije d.d., ki je 10. 3. 2020 predlagal sklic 34. skupščine delničarjev, je 3. 4. 2020 na družbo Intereuropa d.d. naslovil predlog za preklic izvedbe 34. skupščine delničarjev družbe Intereuropa d.d.. Delničar Pošta Slovenije d. o. o. v predlogu za preklic pojasnjuje, da so se v času od predloga za sklic skupščine oziroma njenega sklica  v Republiki Sloveniji zaradi razglašene epidemije koronavirusa in posledičnega sprejema različnih predpisov s strani državnih organov bistveno spremenile okoliščine v zvezi z izvedbo skupščine. Na podlagi predloga delničarja Pošta Slovenije d.o.o. in zaradi upoštevanja prepovedi iz Odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin (Uradni list RS, št. 38/2020), sprejetega z namenom zajezitve in obvladovanja epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19), je uprava sprejela odločitev o preklicu skupščine.

https://seonet.ljse.si/?doc=LATEST_PUBLIC_ANNOUNCEMENTS&doc_id=69292

 

Datum skupščine: 
14.04.2020 - 13:00
Naslov: 
v veliki sejni dvorani poslovne stavbe družbe INTEREUROPA d.d. v Kopru, Vojkovo nabrežje 32, IX. nadstropje,
Status: 
odpovedana
Opombe: 
Izključitev manjšinskih delničarjev družbe Intereuropa d.d. proti plačilu denarne odpravnine upravičencem v višini 1,45 EUR za vsako delnico z oznako IEKG.

Slovenska borzna elita letos kljub opozorilom o ohlajanju gospodarstva vlaga pol milijarde evrov

Medij: Finance Avtorji: Petra Sovdat  Teme:  mali delničarji, naložbe podjetij Datum: Četrtek, 31. januar 2019 Stran: 2

Uprave borznih družb imajo zaradi večinoma izboljšanega poslovanja lani – nekatera po dolgih letih – spet na voljo več denarja tudi za nove naložbe. Prav zaradi zgrešenih vlaganj so nekatere, denimo Intereuropa, še vedno v slabi kondiciji. Po drugi strani pa družbe brez razvoja tudi ne morejo rasti. Prečesali smo načrte in družbe še posebej povprašali, kakšne so napovedi najelitnejših družb, kam, v kaj, koliko bodo vlagale.

Slovenske borzne družbe za letos napovedujejo boljše poslovanje, pa tudi več naložb. In to občutno več – glede na raven naložb do konca devetmesečja oziroma investicijske načrte za celotno prejšnje leto, namerava šest borznih družb letos v osnovna sredstva vložiti 66 odstotkov več denarja!

So te napovedi preveč drzne v luči ohlajanja gospodarske rasti, so šefi in nadzorniki slovenskih borznih družb bolj optimistični od kolegov po svetu? So med tistimi, ki ne upoštevajo dovolj opozoril o ohlajanju? Ali gre le za realno prilagajanje distorzijam v poslovnem okolju – ki jih tudi ni malo? Se morajo podjetja prav s povečanimi vlaganji bojevati proti upadu prodaje? V kaj vlagajo pametna podjetja v času ohlajanja?

»V trenutnem stadiju gospodarskega cikla je pomembno, da podjetje izkoristi priložnost za korak naprej, ki mora sočasno pomeniti pripravo na potencialno ohlajanje gospodarstva. Konjunkture pogosto dajo upanje za ohranjanje v krizi nedobičkonosnih dejavnosti, medtem ko bi morali biti osredotočeni na modernizacijo proizvodnje in iskanje priložnosti v proizvodnji izdelkov z višjo dodano vrednostjo,« pravi direktor upravljanja premoženja pri družbi Alta Invest Matej Šimnic. »Kljub povečanemu povpraševanju sta zdaj pomembnejša diverzifikacija in izboljšanje učinkovitosti kot pa sledenje trgu in pretiranemu vlaganju v širjenju proizvodnje,« pravi Šimnic in dodaja, da pa se je nekaterim družbam čakanje z naložbami tudi splačalo. »Posploševanje, da so vsa vlaganja v tem trenutku zapravljanje denarja, bi bilo seveda napačno, je pa prav, da podjetja vlaganja ustrezno načrtujejo in izkoristijo še sveže izkušnje iz pred nekaj let,« sklene Šimnic.

Glavni analitik pri GZS Bojan Ivancdodaja, da v napovedih družb ne vidi ekscesov: »Nobena ni napovedala kakšnega pretiranega širjenja, res pa je, da bi moral dobršen del teh naložb nastati že v prejšnjih letih, ko so se pa družbe večinoma ukvarjale z razdolževanjem. V tem kontekstu je pomembno, da se tokrat večinoma odločajo tudi za financiranje z dolgoročnejšimi viri, ki so poceni, ali pa celo za financiranje z zadržanimi dobički.« Ivanc dodaja še, da je pomembno tudi, da je tokrat sestava naložb drugačna: »Podjetja ne vlagajo več toliko v štiri stene, torej v neke nepremičnine, ampak predvsem v razvoj.« Med tistimi, ki gradijo oziroma nameravajo graditi, sta, denimo, Krka in Petrol.

Kdo vlaga in koliko?

Intereuropa - Skupščina ni podprla predloga Društva MDS za izplačilo zakonsko minimalne dividende

Delničarji Intereurope so na današnji skupščini odločali o imenovanju novih članov NS, hkrati pa so se delničarji seznanili z dobičkom preteklega leta, ki je znašal slabe 3,5 milijona EUR. Delničarji niso podprli predlog Društva MDS, s katerim smo predlagali, da se deli zakonsko minimalna dividenda (dober milijon EUR). Društvo MDS je zato napovedal sodno izpodbijane sprejetega sklepa. Pooblaščenca Društva MDS sta sicer na skupščini zastopala slabih 400.000 glasov, kar je predstavljalo skoraj 2 % glasovalnih pravic.

 

Koper in Ljubljana, 30. junij 2017


 

Brez delitve dobička za leto 2016 - Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo

Bilančni dobiček družbe Intereuropa d.d. je v letu 2016 znašal 3.495.540,28 evrov. Glede na to, da družba že več let ni izplačevala dividend in je v letu 2016 ustvarila bilančni dobiček, obenem pa izkazuje rast ključnih kazalnikov poslovanja, je Društvo MDS podalo nasprotna predloga glede delitve vsaj tretjine bilančnega dobička iz leta 2016, oz. dividende v višini zakonsko določenih 4 % osnovnega kapitala družbe. Za predlog Društva MDS je glasovalo slabih 18 % prisotnih delničarjev, zato je Društvo MDS napovedalo vložitev izpodbojne tožbe.

 

Imenovan nov NS

Na predlog NS so bili za nove člane NS predlagani obstoječi člani in sicer Klemen Boštjančič, Miro Medvešek in Maša Čertalič, med tem ko so banke predlagale svoje kandidate in sicer na predlog NLB je bil potrjen Mitja Vojsk, na predlog SID banke je bil imenovan Vojko Čok, na predlog Nove KBM pa Rok Rape.

 

Dobri rezultati poslovanja na področju logističnih rešitev v letu 2016, neto finančni dolg se zmanjšuje

Delničarji so uvodoma prisluhnili predstavitvi Letnega poročila za leto 2016. Obvladujoča družba Intereuropa d.d., skupaj s svojimi odvisnimi družbami, tvori koncern pod enotnim vodstvom uprave družbe Intereuropa d.d.. Koncern Intereuropa je s prodajo logističnih storitev v letu 2016 ustvaril 135,6 milijonov evrov prihodkov od prodaje. V primerjavi z letom 2015 je presegel poslovni izid iz poslovanja za 58 odstotkov, poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo pa za 24 odstotkov. 

Poslovni izid iz rednega poslovanja koncerna znaša 4,1 milijona evrov, medtem ko davek od dobička znaša 5,7 milijona evrov in znižuje izid iz rednega poslovanja. Največji vpliv ima odprava terjatve za odložene davke v matični družbi v višini 4,9 mio evrov. Posledično je koncern Intereuropa obdobje zaključil z 1,6 milijona evrov čiste izgube.

Koncern je prav tako zmanjšal neto finančni dolg glede na predhodno leto za 9 odstotkov. Na koncu leta 2016 je znašal 73,5 milijona evrov. K temu je pripomogla tudi prodaja nepremičnine (asfaltiranega parkirišča) na območju Luke Koper, ki jo je družba konec decembra 2016 prodala za 7,8 milijona evrov. 

Po besedah Uprave, rast ključnih kazalnikov poslovanja (kot so prihodki od prodaje, EBIT, EBITDA itn) v letu 2016 potrjuje pravilnost zastavljene strategije, h kateri je treba prišteti tudi kakovostno opravljanje dela vseh zaposlenih.

Luka Koper – rekordni rezultati z rekordnim stroškom na zaposlenega

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) v zadnjih dneh z mešanimi občutki spremlja dogajanje, v povezavi z družbo Luko Koper, d.d. Skupščina družbe bo potekala prihodnji petek, 01. julija in čeprav se v Društvu MDS želimo jasno distancirati od ravnanj tako večinskega lastnika kot Uprave in Nadzornega sveta (NS) oziroma predsednice NS, smo pri pregledu letnega poročila Luke Koper za leto 2015 naleteli na izredno zanimiv podatek, katerega nameravamo izpostaviti tudi na sami skupščini Luke Koper, predvsem pa na skupščinah drugih delniških družb. Luka Koper se je v zadnjih dneh pohvalila z doseženimi rezultati, ki so po posameznih kazalnikih nadpovprečno dobri, za kar vodstvu družbe iskreno čestitamo, žal pa pri navajanju kazalnikov o dobičkonosnosti in donosnosti na kapital pogrešamo navedbo, da družba kuje tudi rekord pri stroških dela na posameznega zaposlenega. 

Povprečni mesečni strošek zaposlenca v Luki Koper znaša 3.833,79 EUR. Za primerjavo, v družbi Krka povprečen mesečni strošek zaposlenega znaša 2.551,27 EUR oziroma kar 1.282,52 EUR manj, v družbi Prva Group, ki jo vodi predsednica NS Luke Koper pa povprečni strošek na zaposlenega znaša 2.271,97 EUR oziroma 1.561,82 EUR manj (za celotno povprečno slovensko bruto plačo manj). Glede na nadpovprečne rezultate, ki jih beleži Luka Koper, navkljub visokim stroškom dela, bomo na prihajajočih skupščinah Krke in Gorenja ki bosta potekali 7. in 8. julija, vodstvo družbe povprašali, zakaj njihovi zaposlenci niso deležni tovrstnih prejemkov.

 

Ljubljana in Koper, 23. junij 2016


 

Izračun Društva MDS – poziv naj podatke preveri vsak sam

V izogib napakam ali označevanju, da vodimo takšen ali drugačen konstrukt proti družbi ali posameznikom, spodaj prilagamo obsežno analizo za 20 slovenskih družb, v kateri je navedeno število zaposlenih v posamezni družbi, strošek dela, (preračunan) povprečni letni strošek dela na zaposlenega in (preračunan) povprečni mesečni strošek na zaposlenega. Nazadnje je v tabeli prikazana tudi razlika v znesku napram Luke Koper, delež zaposlencev z najmanj univerzitetno izobrazbo ter točne strani letnih poročil, od koder smo zajeli vse navedene podatke. Naziv posamezne družbe vsebuje tudi neposredno povezavo do letnega poročila pričujoče družbe z izjemo letnih poročil za Časnik Finance in družbo Dnevnik, katerih letni poročili so dostopni na AJPESu (za leto 2014). Na ta način si lahko vsak posameznik sam preveri točnost navedenih podatkov in v primeru da smo kje zapisali napačen podatek, se seveda iskreno opravičujemo.

 

                 
 

Družba

Število zaposlenih na dan 31.12.2015

Stroški dela kumulativni (v EUR)

Mesečni strošek na zaposlenega

Razlika v primerjavi z Luko Koper

Delež (v %) delavcev z univerzitetno izobrazbo

Vir LP (stran)

 
 

Luka Koper

1.040

48.075.673,00

3.852,22 €

-

26,51

234

 
 

Banka Koper

754

28.469.000,00

3.146,44 €

687,34 €

ni podatka

85, 104

 
 

Telekom Slovenije

3.803

130.215.000,00

2.853,34 €

980,45 €

33

9, 132, 133, 202

 
 

Krka

10.564

323.419.000,00

2.551,27 €

1.282,52 €

54,8

106, 157

 
 

Slovenske železnice

8.069

243.961.000,00

2.519,53 €

1.314,26 €

ni podatka

37, 117

 
 

Cinkarna Celje

955

28.419.832,00

2.479,92 €

1.353,87 €

13,6

6, 57

 
 

RTV Slovenija

1.948

56.205.000,00

2.404,39 €

1.429,40 €

44,25

17, 104

 
 

DARS

1.242

35.832.067,00

2.404,19 €

1.429,59 €

26,4 (VI - VIII)

17, 41

 
 

Unior

2.103

59.952.489,00

2.375,67 €

1.458,11 €

10,01

3, 136

 
 

Prva Group

116

3.162.577,00

2.271,97 €

1.561,82 €

ni podatka

18, 50

 
 

Zavarovalnica Triglav

5.379

142.787.896,00

2.212,12 €

1.621,67 €

36,01

7, 58

 
 

KD Group

1.282

32.674.000,00

2.123,89 €

1.709,89 €

47,8 (VI - VIII)

33, 49, 51

 

 

SavaRe

2.488

59.557.283,00

1.994,82 €

1.838,97 €

35,9

97, 209

 

 

Gorenje

10.617

231.362.000,00

1.815,97 €

2.017,81 €

ni podatka

14, 134

 
 

Istrabenz

505

10.395.960,00

1.715,50 €

2.118,28 €

15 (cca. prečitano z grafa)

5, 52, 101

 
 

Intereuropa

1.370

25.213.000,00

1.533,64 €

2.300,15 €

35,9 (VI - VIII)

5, 121

 
 

Petrol

4.068

65.139.674,00

1.334,39 €

2.499,39 €

20,84

65, 146

 
 

Mercator

22.922

256.848.000,00

933,78 €

2.900,01 €

7

8, 81, 141

 
 

Finance (AJPES - leto 2014)

90

3.316.740,00

3.071,06 €

762,73 €

54

7,8, 26

 
 

Dnevnik (AJPES - leto 2014)

166

5.201.080,00

2.610,98 €

1.222,80 €

40,36

18, 58

 
 

Vir: Revidirana letna poročila družb.

 
 

 

Povprečni strošek zaposlenega v Luki Koper skoraj dvakratnih povprečne bruto plače v Sloveniji

Statistični urad Republike Slovenije za december 2015 navaja, da je povprečna plača v Sloveniji znašala 1.594,93 EUR med tem ko povprečna bruto plača v Skupini Luke Koper znaša 3.095,00 EUR.

V Društvu MDS pozdravljamo nagrajevanje delavcev, vendar pa s tem težko najdemo odgovore za delničarje, ki se obračajo na nas z vprašanji, kdaj bo Luka Koper delila višjo dividendo… 

Skupščina Intereurope – imenovan nov NS, družba za leto 2013 napoveduje pozitivni rezultat ob uspešni finančni reorganizaciji

Delničarji družbe Intereuropa, d.d., so na današnji 26. skupščini potrdili letno poročilo za leto 2012, podelili razrešnico Upravi in Nadzornemu svetu (NS), zmanjšali število članov NS iz 7 (4 predstavniki kapitala in 3 predstavniki zaposlenih) na 6 (4 predstavniki kapitala in 2 predstavnika zaposlenih), na predlog Gorenjske banke. Delničarji so imenovali tudi nov NS, ki ga bodo po novem sestavljali; Klemen Boštjančič, Igor Mihajlović, Maša Čertalič in Miro Medvešek. Predstavnika Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) za na skupščini zastopal nekaj manj kot 200.000 glasov, kar je predstavljalo okoli 2 % glasovalnih pravic.

 

Koper, 21. junij 2013


 

Uspešna finančna reorganizacija in prodaja Logističnega centra (LC) Čehovo

 

Predsednik Uprave Intereurope, Ernest Gortan je v okviru predstavitve Letnega poročila za leto 2012 predstavil rezultate koncerna Intereuropa. V minulem letu je družba ustvarila 188,4 milijona EUR prihodkov od prodaje in poslovno leto zaključila z negativni izidom v višini 7,2 milijona EUR, kljub temu pa očiščeni EBIT znaša 10,6 milijona EUR, EBIT marža pa 5,6 %.

V letu 2012 je družba sicer z bankami uspela doseči program finančnega prestrukturiranja in v okviru tega družbo v prihodnje čaka še iskanje strateškega partnerja, ki bi prevzel trenutni delež, ki ga obvladujejo banke; Gorenjska banka, SKB banka in NLB.

Konec leta 2012 je družb prodala tudi Logistični center Čehov, zaradi česar so bili doseženi tudi nižji prihodki od prodaje, prav tako pa je ena izmed ključnih strank, Top Shop, svojo glavnino poslovanja prenesla na Poljsko.

Za ogled TV prispevka novinarja TV Koper Edija Mavsarja iz Primorske kronike TV Koper pritisnite TUKAJ.

 

Načrti za leto 2013

Družba Intereuropa za leto 2013 načrtuje 156 milijonov EUR prihodkov od prodaje in 8,3 milijonov EUR čistega poslovnega izida.

 

Postopki zoper prejšnje vodstvo so v teku

Na vprašanje predsednika Društva MDS, Rajka Stankovića, v zvezi z odškodninskimi postopki zoper prejšnje vodstvo je predsednik Uprave pojasnil, da je pred nekaj tedni potekala prva obravnava in da družba pričakuje uspešen zaključek sodbe.

Uprava in Nadzorni svet Luke Koper brez razrešnice – NS kljub nerazrešnici ostaja na položaju

Skupščina delničarjev Luke Koper ni podelila razrešnice Upravi in Nadzornemu svetu (NS) prav tako pa družba ne bo smela pridobivati lastnih delnic. Čeprav NS ni dobil razrešnice, po zaslugi KAD-a in SOD-a družba ni odločala o imenovanju novih nadzornikov, saj sta paradržavna sklada glasovala proti odpoklicu dosedanjih članov NS, katerim AUKN ni hotela podeliti razrešnico. Pooblaščenca Društva MDS sta zastopala malenkost manj kot 170.000 glasov oziroma 1,5 % celotnega kapitala družbe.

 

Koper, 9. julij 2012


 

Luka Koper z izgubo zaradi slabitve naložbe v Intereuropi

Družba Luka Koper je poslovno leto zaključila z izgubo v višini 1,8 milijona evrov, čemu pa v večji meri botruje predvsem slabitev naložbe v Intereuropi. Ob siceršnji odsotnosti slabitev, bi Luka Koper izkazala dobiček v višini 12,9 milijonov evrov. Predsednik uprave, dr. Gregor Veselko je izpostavil tudi povečan delež poslovnih prihodkov in višjo EBIT maržo, ki je v letu 2011 znašala 22,4 %, v letu 2010 pa 14,2 %.

Navkljub omenjenim rezultatom pa Uprava in NS nista prejela razrešnice, saj je zanjo glasovalo le tretjina prisotnih. Predsednik NS, Janez Požar je nerazrešnico pričakoval, hkrati pa izpostavil, da navkljub nestrinjanju z Upravo, NS le te ni smel odpoklicati. V Društvu MDS se zato sprašujemo, kaj je NS ustavilo pri morebitnem odpoklicu članov Uprave, če pa gre le za avtonomen organ družbe, ki mora delovati neodvisno in v skladu z veljavno zakonodajo.

 

Sklad lastnih delnic in razrešitev NS nista dobila dovolj podpore

Logistični holding, kot velika razvojna priložnost? Da, toda ne za vsako ceno!

Današnja Druga konferenca o Slovenskem logističnem holdingu, ki jo je organiziralo Ministrstvo za promet je sicer postregla s številnimi odgovori na odprte dvome, a vendarle pustila še precej neznank.
 
Brdo pri Kranju, 14. januarja 2011

 

 
 
Po mnenju Društva MDS je ključno vprašanje glede morebitnega omejevanja konkurenčnosti. Pravnik doc. dr. Klemen Podobnik je opozoril, da obstaja možnost, da logistični holding vendarle ne bo dobil dovoljenja Urada za varstvo konkurence.
 
Na drugi strani pa se mu kot pravniku s področja konkurenčnega prava zastavlja vprašanje: zakaj bi najprej ustvarili »monopolista« in ustanovili novo agencijo, ki bi skrbela za to, da se ta monopol ne bi zlorabljal, če že sedaj imamo delujoči trg?
 
USTVARJANJE KARTELOV IN MOREBITNI BEG STRANK IZ LUKE KOPER
 
Na ta nerazumni fenomen je med vprašanji in dilemami opozoril tudi Rajko Stanković - predsednik Društva MDS. Dejal je, da se ne zdi logično omejevati konkurenco, zlasti v luči pomislekov, ki jih je predstavil Klemen Podobnik, ne da bi prej zagotovili jasno definicijo dostopa do infrastrukture, ki se lahko izvede z izločitvijo v posebno družbo, ali pa se jasno zapiše pod kakšnimi pogoji lahko vsi dostopajo do nje.
 
Nerazumno se mu je zdela zamisel o ustanavljanju novega monopola, ko pa je par mesecev nazaj potekal boj zoper bančni in elektro kartel. Meni, da predlagana oblika, ki omejuje konkurenco, lahko ob vsiljevanju enotne storitve privede do odhoda številnih strank iz Luke Koper v smereh 50 km proti severu ali jugu (Trst ali Reka). Zanimalo ga je, ali imajo snovalci Slovenskega logističnega holdinga pripravljen kakšen scenarij tudi za ta primer, saj so številne stranke Luke Koper napovedale svojo preusmeritev v druga pristanišča. Nenazadnje, sedanji model bi morda bil bolj primeren za čas SOZD-ov pred letom 1990, kot pa v 21. stoletju.
 
Peter Mahnič, logist in špediter iz ACK, d.d., je tudi opozoril, da mora biti infrastruktura (pristanišča in tiri) javno dostopna pod konkurenčnimi pogoji vsem. V Sloveniji  so navsezadnje prisotni številni svetovni logisti, katerih letni promet je večji, kot je BDP Slovenije.
 
Eden izmed udeležencev - nekdaj sicer prvi človek enega izmed treh velikih sistemov, ki se združujejo - je ob robu srečanja v neformalni debati izjavil: »Iz treh bolnikov ne moreš narediti enega zdravega, potrebno bi bilo najprej sanirati vse tri družbe, prenesti infrastrukturo na posebne družbe in šele nato ustanavljati holding.«
 
EKONOMSKI VIDIKI IN ODPRTE DILEME
 

Pred odločitvijo o usodi logističnega holdinga bo treba odgovoriti še na nekaj vprašanj, tako ekonomske kot pravne narave. Ekonomist Janez Šušteršič, ki je predstavil ekonomske vidike povezovanja Slovenskih železnic, Luke Koper in Intereurope, pa ob tem opozarja, da je treba dobro premisliti in se glede holdinga čim prej odločiti, predvsem pa najti odgovore na:

·        kako zagotoviti konkurenco v primeru oblikovanja holdinga,
·        kako prepričati vodstva podjetij za ta projekt
·       kako urediti razmerja med podjetji v holdingu in zavedati se moramo, da noben izračun vnaprej ne more zagotoviti uspeha.
 
ODGOVORI NA PRAVNA VPRAŠANJA IN ODPRTE DILEME
 
Pravnik Bojan Bugarič je izpostavil predvsem vprašanja o pravni ureditvi regulatornega organa in o koncesiji Luke Koper. Glede slednjega je Bugarič dejal, da povezovanje podjetja, ki ima koncesijo za opravljanje dejavnosti v holding ne pomeni tudi prenehanje koncesije, saj pravo dopušča več načinov dopolnitve koncesije.

 

IZPLAČILO MALIH DELNIČARJEV LUKE KOPER IN INTEREUROPE SKLADNO Z DOLOČILI ZPRE-1

 

 
Na vprašanje iz prejšnje konference o tem, kako si Vlada RS predstavlja izplačilo preostalih deležnikov, ki jih je v Luki Koper nekje okoli 33 % in v Intereuropi nekje okoli 60 % je bil odgovor jasen in nedvoumen: skladno z določili Zakona o prevzemih (ZPRE-1). Na dodatno vprašanje udeleženca  v zvezi s ceno izplačila pa je ostal brez odgovora. Pričakovati je, da so pričakovanja malih delničarjev dokaj visoka, glede na trenutne neverjetno nizke cene, ki so še padle po napovedi ustanavljanja holdinga. Razlika v vrednosti, če primerjamo najvišje tečaje in trenutne, pa je kar 4 do 5 kratna.
 
SLOVENSKE ŽELEZNICE ZA, OSTALA DVA UDELEŽENCA BOLJ SKEPTIČNA
 
Holdinška struktura sicer predstavlja le eno izmed možnosti za izboljšanje poslovanja podjetij. V konkretnem primeru, upoštevaje dejansko stanje podjetja in globalno krizo, pa ne rešuje osnovnega problema organizacije in neučinkovitosti SŽ. Istočasno prinaša tveganje, da bo že tako slabo poslovanje SŽ v slabše poslovanje potegnilo tudi zdrave dele slovenskega transportnega sektorja (Luka Koper, Intereuropa). SŽ bi bilo potrebno najprej reorganizirati na dva dela: infrastrukturo in promet. V obeh delih je potrebno izvesti reorganizacijo poslovanja, racionalizacijo in modernizacijo vsakega dela posebej, ter poiskati nove pristope za nastop na trge.
 
Istočasno ne gre pozabiti, da je komercialno povezovanje lahko povsem dovolj za boljše poslovanje vseh treh družb. Le-te imajo namreč povsem različne kulture, organizacijske klime, način dela in tudi razmišljanja, kar posledično onemogoča poslovanje pod isto streho.
 
SINDIKATI OPOZARJAJO NA MOREBITNO TEMPIRANO SOCIALNO IN ODGOVORNOST MENAGERJEV
 
Sindikati opozarjajo na ogroženost delovnih mest v primeru propada holdinga, dvomijo v izboljšanje poslovanja, ki naj bi ga prinesel holding, opozarjajo pa tudi na tveganja zaradi premajhne odgovornosti managerjev v Sloveniji, ki upravljajo velika podjetja.
 
dr. MAKS TAJNIKAR ZAGOVARJA MREŽENJE IN PRI TEM DODAJA, DA NE SLOVENCI, NE NEMCI TEGA NE OBVLADAMO. AKUN IMA ŽE SEDAJ MOŽNOST HOLDINŠKE PLATFORME
 
Bolj skeptičen je bil predsednik upravnega odbora Adrie Airways dr. Maks Tajnikar, predvsem do načina oblikovanja holdinga. Holdinški vrh bi po njegovih besedah zmanjšal fleksibilnost povezanih podjetij, zato je sam predlagal alternativo mreže, ki naj bi bila bolj pogosta, kot npr. pri Italijanih. Mimogrede je spomnil, da ima Vlada RS že v tem trenutku vse vzvode za holdinško platformo preko AUKN, ki upravlja vsa tri podjetja.
 
PREDSEDNIK VLADE RS BORUT PAHOR TRDNO PREPRIČAN V PROJEKT
 
Borut Pahor - predsednik Vlade RS je večkrat jasno nakazal, da zanj dvoma o uspešnosti projekta ni več. Zaveda pa se, da bo končno odločitev morala sprejeti Vlada RS ali celo Državni zbor, ter pozval vse akterje, da morda v zadnjem krogu pogovorov, ki se bodo odvijala v podjetjih razrešijo še vse preostale dileme. Vendarle, brez dobre volje in predvsem zavzetosti vseh treh akterjev, projekt ne more uspeti. Osebno sicer verjame, da bo projekt uspešen, a hkrati priznava, da ni vedeževalec in bi bilo neodgovorno če bi trdil, da morda ne bo težav. Tudi slednje so rešljive z dobro voljo vseh.  
 
DRUŠTVO MDS NE NASPROTUJE PROJEKTU – POTREBNI SO PREDHODNI KORAKI
 
Društvo MDS glede na predstavljene odgovore, tako ekonomske kot pravne, ni že vnaprej nenaklonjeno projektu. Ocenjuje le, da je potrebno predhodno opraviti naslednje:
 
·       ločiti infrastrukturo (tire in pristaniško),
·       zagotoviti sredstva za hitro posodobitev železniških tirov in izgradnjo drugega tira od  Luke Koper do Divače (mimogrede, prvi tir je bil izgrajen prav zaradi Luke Koper in njenih potreb),
 
·       finančno sanirati vsa tri podjetja, ponovno opraviti ustrezno analizo stanja, prednosti, slabosti, priložnosti in tveganj in šele nato pristopiti k oblikovanju holdinga.

 

 

V MEDIJIH JE BILA PREZRTA KLJUČNA DILEMA: ALI BO UVK (slovenski ali evropski) SPLOH DOVOLIL NASTANEK HOLDINGA?

 

INTEREUROPA

Datum skupščine: 
30.06.2023 - 11:00
Naslov: 
v veliki sejni dvorani poslovne stavbe družbe INTEREUROPA d.d. v Kopru, Vojkovo nabrežje 32, IX. nadstropje
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev z letnim poročilom skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d.d. za leto 2022 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila po 282. členu ZGD-1 s stališčem nadzornega sveta k poročilu o odnosih do povezanih družb za leto 2022, poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora z mnenjem revizorja, sklepanje o uporabi bilančnega dobička ter sklepanje o podelitvi razrešnice.

INTEREUROPA, Globalni logistični servis

Datum skupščine: 
30.06.2023 - 11:00
Naslov: 
v veliki sejni dvorani poslovne stavbe družbe INTEREUROPA d.d. v Kopru, Vojkovo nabrežje 32, IX. nadstropje.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev z letnim poročilom skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d.d. za leto 2022 z mnenjem revizorja in pisnim poročilom nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila po 282. členu ZGD-1 s stališčem nadzornega sveta k poročilu o odnosih do povezanih družb za leto 2022, poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora z mnenjem revizorja, sklepanje o uporabi bilančnega dobička ter sklepanje o podelitvi razrešnice.

Intereuropa

Datum skupščine: 
02.07.2021 - 13:00
Naslov: 
v veliki sejni dvorani poslovne stavbe družbe INTEREUROPA d.d. v Kopru, Vojkovo nabrežje 32, IX. nadstropje.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev z letnim poročilom skupine Intereuropa in družbe Intereuropa d.d. za leto 2020 z mnenjem revizorja in pisnega poročila nadzornega sveta o preveritvi in potrditvi letnega poročila po 282. členu ZGD-1 s stališčem nadzornega sveta k poročilu o odnosih do povezanih družb za leto 2020, informacija o prejemkih članov organov vodenja in nadzora, sklepanje o uporabi bilančnega dobička ter sklepanje o podelitvi razrešnice
Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.