KD Group

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 04. 2012  Stran: 15

Ljubljana - Minulo leto je največje slovenske holdinške družbe, ki so pred začetkom finančno-gospodarske krize obvladovale velik del gospodarstva, pripeljalo na sam rob preživetja. Zgolj največji holdingi, ki kotirajo na Ljubljanski borzi in ki imajo skupno več kot 267.000 delničarjev, so morali namreč lani po za zdaj še neuradnih podatkih oblikovati za več kot 200 milijonov evrov slabitev. Gre za najslabši rezultat od leta 2008, ko so se tečaji na Ljubljanski borzi znižali za kar dve tretjini. Skupna izguba največjih holdingov je tako lani dosegla okoli 150 milijonov evrov, pri čemer je pričakovati, da bo številka po objavi vseh rezultatov še višja. V to pa ni vključenih za okoli milijardo evrov izgub, ki so v stečaj pahnile Merfin, Zvon Ena Holding, Zvon Dva Holding, Pom-Invest in Proholding, če omenimo zgolj nekatere medijsko bolj prepoznavne holdinge.

Kapital kopni, dolgovi ostajajo

Zaradi negativnega poslovanja in ponovnih padcev tečajev se je lani še dodatno poslabšala finančna slika holdinških družb. Še delujoči holdingi so namreč od začetka finančnogospodarske krize izgubili že skoraj tri četrtine celotnega kapitala, medtem ko je finančni dolg ostal praktično nespremenjen. Vse njihove prodaje finančnih naložb so v zadnjih letih tako dejansko zadoščale zgolj za pokritje obresti, ki pa jih številni že dlje časa niso več zmožni plačevati. V začetku letošnjega leta so imeli največji holdingi, ki kotirajo na borzi, še vedno za okoli 940 milijonov evrov posojil, kar je le nekaj odstotkovmanj kot na vrhuncu borzne evforije leta 2007. Za primerjavo, njihov skupni kapital se je znižal na manj kot 600 milijonov evrov (brez upoštevanja obeh propadlih holdingov Zvon), kar je celo manj, kot sta ga imela v najboljših časih zgolj Sava in NFD Holding.

Naše analize kažejo, dajelanivsem 17 analiziranim holdingom finančni dolg uspelo znižati za vsega dobrih 20 milijonov evrov, pri čemer pa sta za celoten znesek dejansko poskrbela Istrabenz (njegove rezultate smo izračunali na podlagi objav na Agenciji za javnopravne evidence in storitve) in Triglav Naložbe. Prvi je namreč finančne obveznosti znižal za 11 milijonov evrov, slednji pa za 14,5 milijona evrov. Praktično vsa posojila je že v prvi polovici minulega leta odplačal tudi holding Ml1 ki je bil sicer tudi pred tem praktično nezadolžen, medtem ko se je zaradi lanskoletne dokapitalizacije izboljšala tudi finančna slika Modre Linije Holdinga.

Milijonske izgube še prihajajo

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27.02.2012 Stran: 19

Ljubljana - Finančno nevzdržni menedžerski prevzemi puščajo posledice ne le v bankah, ki morajo oblikovati vedno nove oslabitve, temveč tudi pri prevzetih družbah, ki morajo svojim finančno izčrpanim lastnikom namenjati vedno večje zneske.

V Sloveniji izvedeni menedžerski prevzemi so doslej po dosegljivih podatkih največji zaslužek prinesli vodilnim kadrom Lesnine z njenim direktorjem Bojanom Papičem (desno) na čelu ter Borisu Pipanu (levo), ki je prek Sarinija prevzel Etro 33. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) 
 
Iz prevzetih družb stotine milijonov

Naše analize kažejo, da so samo največje menedžersko prevzete družbe od leta 2009 svojim lastnikom izplačale za med 150 in 200 milijoni evrov dividend, na več pol milijarde evrov pa se ocenjuje višina posojil, ki so jih morala prevzeta podjetja prevzeti od svojih lastnic, ker jih banke niso želele več kreditirati. Kljub temu številna menedžerska podjetja le stežka financirajo že obresti na posojila, le redkim pa je v zadnjih dveh letih uspelo odplačati tudi večji del glavnice posojil. Največjih 41 še delujočih menedžerskih podjetij ima po podatkih s konca leta 2010 najetih še za kar 380 milijonov evrov posojil oziroma le deset milijonov evrov manj kot konec leta 2009. Največ, in sicer še okoli 35 milijonov evrov posojil, morajo odplačati Protej menedžerjev ACH, Perspektiva FT Darija in Vesne Južna ter menedžerji Impola oziroma njihova družba Impol 2000. Le pet milijonov evrov manj dolgov ima družba Maos, prek katere sta Dušan Šešok in Jože Godec prevzela Iskro, nekaj več kot 20 milijonov evrov posojil pa je ostalo družbi H&R menedžerjev Hidrie na čelu z Edvardom Svetlikom.

Prenos posojil na prevzete družbe

Ena najpogostejših oblik financiranja menedžerskih prevzemov je bila v zadnjih letih predvsem združitev prevzemnika in njegove tarče, kar je tudi najhitrejši način, kako dolgove s prevzemnika prenesti na tarčo. S tem manevrom so menedžerji Lipa Bled na čelu z Alojzom Burjo celotna posojila prenesli z družbe Les Invest na Lip Bled. Pred prevzemom je imel Lip Bled ob skoraj 30 milijonih evrov kapitala le slaba dva milijona evrov finančnih obveznosti, do konca leta 2010 se je kapital družbe zmanjšal za več kot polovico, finančne obveznosti pa so presegale deset milijonov evrov. Na podoben način so se izvedli tudi prevzemi Jate Emone, Jadrana, Tosame in SCT.

Čeprav jim ni uspelo izvesti pripojitve, pa so skozi leta del posojil uspeli prenesti na prevzete družbe tudi menedžerji Hidrie. Njihova družba H&R je imela namreč konec leta 2010 pri družbah v Skupini Hidria najetih za skoraj deset milijonov evrov dolgoročnih posojil. Matej Raščan oziroma njegova družba Monera se je pri Delu Revijah zadolžila za okoli 32 milijonov evrov, Alpina je svoji lastnici posodila dobrih pet milijonov evrov, Bine Kordež je na Merkur prenesel za okoli 200 milijonov evrov posojil, Skupina Pivovarna Laško pa je pod vodstvom Boška Šrota Infondu Holdingu in Centru Naložbam posodila več kot sto milijonov evrov.

Celotna posojila v višini 5,2 milijona evrov si je pri družbah v skupini zagotovila tudi lastnica LTH Ulitkov, družba Lior Invest. Osem milijonov evrov si je pri hčerinskih in odvisnih družbah sposodila Perspektiva FT, družba Fond (četrtinska lastnica Kolektor Group) je imela konec leta 2010 pri družbah v skupini najetih za pet milijonov evrov posojil, Trimo Investments pa si je pri Skupini Trimo sposodil okoli 2,5 milijona evrov. Tudi štirje največji lastniki KD Group Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina imajo pri zunanjih posojilodajalcih najetih le še manjši del posojil, na mestu največjega posojilodajalca njihovih zasebnih podjetij pa so z več kot 20 milijoni evrov KD Group in njegove hčerinske družbe.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 09. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Kaže, da Vzajemno zdravstveno zavarovalnico čakajo novi kadrovski pretresi. Napovedi o skorajšnjih spremembah v upravi, katere vodenje je komaj v začetku julijaprevzela Milojka Kolar, so se namreč pojavile takoj po konstitutivni seji avgustaimenovanega nadzornega sveta. Če se bodo te tudi uresničile, bo Vzajemna dobila že četrto upravo v treh letih.

Nova predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, sicer predsednica Štajerske gospodarske zbornice, ne izključuje menjav v upravi. Ne pričakuje jih že na prihodnji seji nadzornega sveta, razen če ne bo kateri od nadzornikov odprl tega vprašanja. Po njenih besedah se bodo predvidoma prihodnji teden nadzorniki seznanili s poslovanjem Vzajemne in njenimi razvojnimi usmeritvami. »Od tega bo odvisna ocena, ali so potrebne spremembe v upravi,« je dejala Podgornikova in poudarila, da imajo z Vzajemno velike razvojne načrte. Na vprašanje, ali so že preverili, kakšne odpravnine so si v primeru razrešitve zagotovili nedavno imenovani člani uprave, pa je odgovorila, da podatke od uprave še pričakujejo.

V boju za prevlado v nadzornem svetu zmagali Štajerci

Medij: Delo Avtorji: Tavčar Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 13. 09. 2011 Stran: 9

Večino energetike v roke HSE in Petrola? - Asimetrična obravnava stebrov, nemočne nove male družbe Agencija za upravljanje kapitalskih naložb pobrala dobiček vsem razen investitorjem v TEŠ 6 in HSE

Ljubljana - Letošnje operacije več igralcev na energetskem področju kažejo na novo popolno spremembo razmerij. Država, natančneje Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN), ki ne sledi zelo natančno sektorski politiki, dobička ni pobrala le investitorjem v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Ta pa se že pogovarja za lastniški vstop v tržne dele elektrodistribucij.

V sektorski politiki za energetiko je predvidena tudi politika države pri dividendah družb, pri čemer je za HSE zapisano, da mu država ne jemlje dobička, saj je v velikem investicijskem ciklu. AUKN mu je dejansko pustila 80 milijonov evrov. Za Elektro Ljubljana je zaradi težkega položaja predvideno enako, vendar AUKN tega ni upoštevala in je vzela večji del dobička, enako kot drugim štirim elektrodistribucijam. Sporna je tudi odločitev AUKN, da morata Eles in Gen Energija, poleg Pošte Slovenije, dokapitalizirati NKBM, skupaj s 30 milijoni evrov.

Medij: Finance Avtorji: Šimac Jurij Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 09. 09. 2011 Stran: 5

Pogledali smo, kdo bi si z izplačilom malih delničarjev elektrodistribucije najbolj opomogel

Po neuradnih informacijah se obuja zamisel o izplačilu manjšinskih lastnikov v petih elektrodistribucijskih družbah. To predvideva tudi nacionalni energetski program (NEP), ki ga je spisal direktor direktorata za energijo Janez Kopač. Kdo so poleg države še največji lastniki distribucijskih družb in koliko so vredni njihovi deleži? Po naši oceni bi to državo stalo 136 milijonov evrov.

Deleži v elektrodistribuciji in v drugih energetskih družbah so se delili v tako imenovani drugi fazi slovenske certifikatske privatizacije. Pridobili so jih lahko pooblaščene investicijske družbe (PID) in zaposleni. Vstop večjih igralcev v lastništvo teh družb je bil predvsem rezultat pričakovanj, da bo sledila nadaljnjaprivatizacijaenergetike, kar bi omogočilo večje dobičke. Odkar je postalo jasno, da država ne bo šla v privatizacijo energetike, si manjšinski delničarji prizadevajo, da bi jih država izplačala.

Težava