KD Group

Aerodrom Ljubljana – 6 delničarjev zavrnilo investicijo v nov terminal T2; država še vedno v oblakih

Danes je na Brniku potekala izredna skupščina delničarjev Aerodroma Ljubljana, katere glavna točka dnevnega reda je bila investicija v nov terminal T2. Kljub številnim navedbam medijev in različnim špekulacijam, je današnji potek skupščine pokazal, da investiciji nasprotuje 6 'velikih malih delničarjev', ki so brez argumentov glasovali proti investiciji. Pooblaščenca Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) sta na skupščini zastopala 22,20 % glasovalnih pravic in od tega je 95 % malih delničarjev podpiralo investicijo v nov potniški terminal.

 

Brnik, 16. september 2013


 

Terminal T2 - 6 velikih malih delničarjev PROTI investiciji

Predsednik Uprave Aerodroma Ljubljana, d.d., Zmago Skobir je v okviru osrednje točke dnevnega reda vnovič obsežno predstavil investicijo v nov potniški terminal, v okviru katere so bile predstavljene tudi relevantne študije in statistični kazalniki, ki govorijo v prid investiciji, kljub temu pa to ni prepričalo skupino delničarjev, ki naj bi po poročanju medijev, naročila svoje študije, ki naj bi govorile drugače.

Na dananšnji skupščini so glas PROTI investiciji v terminal T2 prispevali Publikum Trezor, d.o.o., Salink Limited (iz Cipra), KD Group s svojimi skladi, Abanka, d.d., NLB Skladi in tudi celo Modra Zavarovalnica (ki je v posredni lasti države). Vsi ostali prisotni delničarji, torej predvsem mali delničarji, so glasovali ZA investicijo, kar pa je ob upoštevanemu odvzemu glasovalnih pravic predstavljalo le dobrih 20 % glasovalnih pravic.

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1, Odmevi z dne 16.09.2013 kliknite tukaj ali na sliko.

 

Razširitev dnevnega reda na predlog SOD-a

Skupščina je potrdila tudi dve dodatni točki dnevnega reda, ki jih je zahtevala Slovenska odškodninska družba (SOD) in predvidevajo izvedbo revizije za prvo polovico leta 2013 in pa izvedbo skrbnega pregleda za nedoločeno obdobje s strani nedoločenega izvajalca?!

Kljub opozorilom Društva MDS, da je sklep potencialno neizvršljiv ali morda celo ničen, predstavniki SOD-a danes kljub večkratnim pozivom, tudi s strani predsedujočega skupščini, niso želeli govoriti in utemeljevati svojih lastnih predlogov. Na začudenje vseh, predstavnica SOD-a ni uspela prebrati niti obrazložitve svojega predloga, ampak je to namesto nje moral storiti predsedujoči skupščine.

Delničarji Aerodroma Ljubljana bodo tako morali sami plačati revizijo in skrbni pregled, zato da bo država lahko prodajala Aerodrom...

 

Kakšna bo prihodnost Aerodroma Ljubljana

Poročilo iz 18. skupščine Telekoma Slovenije - Izredna revizija 'DA', sklad lastnih delnic 'NE'

Na 18. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d, so pooblaščenci Društva MDS zastopali kar 39.859 delnic oz. 0,8 % kapitala prisotnega na skupščini. Delničarji so potrdili zahtevo KAD-a in SOD-a o posebni reviziji vodenja nekaterih poslov v zadnjih petih letih, niso pa potrdili sklepa o oblikovanju sklada lastnih delnic.

 

Ljubljana, 24. 3. 2011


 

Za ogled prispevka TV SLO 1 o 18. skupščini Telekom Slovenije kliknite na sliko ali TUKAJ.

Sklad lastnih delnic ni bil potrjen

Skupščina ni podprla sklepa o pooblastilu upravi za nakup lastnih delnic, ki ga je predlagala skupina delničarjev, ki ima v lasti okrog šest odstotkov družbe. Gre za delničarje NFD, Kapitalska družba, Perspektiva FT, NLB, Primorski skladi in Zavarovalnica Triglav. Prav tako so zavrnili nasprotni predlog družbe KD Skladi, ki je predlagal spremembo razpona pri nakupni ceni delnic, in je to dodatno argumentirala z dejstvom, da ima Telekom Slovenije glede na razpoložljive podatke cca 100 milijonov evrov prostega denarnega toka, ki bi se ga lahko namenilo bodisi razdolževanju bodisi kakšnim drugim stvarem.

 

Sklada lastnih delnic ni rešitev za dvig vrednosti delnice

Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUNK) države je predlogu nasprotovala, tako kot tudi uprava in nadzorni svet družbe. Po mnenju AUKN mora biti oblikovanje sklada lastnih delnic premišljeno in podprto z dolgoročno poslovno strategijo podjetja, odkup pa bi lahko negativno vplival na kapitalske ustreznosti družbe in imel tudi verjetno negativnih vplivov na mednarodno boniteto družbe. Vrednost morajo odražati predvsem dobri poslovni rezultati družbe in sistematično uresničevanje njene strategije.

 

Izglasovana je bila posebna revizija za zadnjih 5 let

Kapitalska družba (Kad) in Slovenska odškodninska družba (Sod), ki imata skupaj v lasti petino Telekoma, sta zahtevala, da se med drugim razišče Telekomove prevzeme v Sloveniji in tujini, nakupe in prodaje nepremičnin ter tudi večja vlaganja. Revizorji bodo med drugim ocenili, ali so bili posli ekonomsko upravičeni, transparentni in zavarovani ter kako vplivajo na družbo z vidika izpostavljenosti tveganjem. Kot zanimivost povejmo, da sta SOD in KAD lani podelila razrešnico bivši Upravi, katero sta sedaj vzela pod drobnogled.

 

Nasprotni predlog Društva MDS ni bil sprejet

Rajko Stanković – predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (MDS) je predlagal nasprotni sklep, s katerim bi revizija zajela le obdobje do konca mandata prejšnje uprave se pravi od 24.03.2006 in do 01. 03. 2010, saj lahko posle pod sedanjo upravo kadarkoli preveri notranja revizija. Zahtevali pa so tudi, da se preveri delovanje notranje revizije, ki očitno teh nepravilnosti ni zasledila, ali pa o tem ni upala poročati?!

KD GROUP

Datum skupščine: 
09.06.2021 - 10:00
Naslov: 
na sedežu družbe KD Group d. d., Dunajska cesta 63 v Ljubljani.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev skupščine z letnim poročilom za leto 2020, revizorjevima poročiloma in poročilom upravnega odbora o preveritvi letnega poročila, sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička za leto 2020 in podelitev razrešnice članom upravnega odbora za poslovno leto 2020. Pooblastilo za nakup lastnih delnic. Imenovanje članov upravnega odbora. Poročilo o pridobivanju lastnih delnic.

KD Group

Datum skupščine: 
05.03.2021 - 10:30
Naslov: 
na sedežu družbe KD Group d.d., Dunajska cesta 63 v Ljubljani.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Imenovanje člana upravnega odbora. Poročilo o pridobivanju lastnih delnic.

Operacija Cinkarna: kaj so Avstrijci počeli z delnicami?

Medij: Siol.net Avtorji: Primož Cirman, Tomaž Modic, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Datum: Pet.. 15. junij. 2018

Boj za obvladovanje Cinkarne Celje, enega od najuspešnejših slovenskih podjetij, se nadaljuje. Čeprav je avstrijski poslovnež Ralph Martens odstopil od namere za prevzem, po naših informacijah še vedno ni dvignil roke nad Cinkarno. Državni lastniki bodo kmalu začeli nov postopek prodaje deležev.


Končan je prvi krog spopada za Cinkarno Celje. Avstrijski družbi Martens Management Group za zdaj ni uspel nameravani prevzem, ki ga je poskušala izpeljati prek podjetja Anatol s sedežem v Luksemburgu.

V celjski kemični tovarni so namreč včeraj prejeli obvestilo Avstrijcev, da odstopajo od prevzemne namere. Kot je znano, so Avstrijci za delnico Cinkarne ponujali 220 evrov. To je znatno manj od borzne cene in ocen analitikov, ki so z navdušenjem pozdravili lanske zgodovinske rezultate Cinkarne.

Načrtovani prevzem, ki si ga niso želeli ne uprava ne zaposleni, se je tako končal kmalu po skupščini, na kateri so si delničarji prejšnji teden razdelili rekordnih 21 milijonov evrov dividend. Njihovemu izplačilu je Martens nasprotoval, saj da bo poslovanje Cinkarne zaradi težavnega dogajanje na trgu v prihodnjih letih slabše.

Avstrijci še vedno kupujejo delnice

Toda podatki, ki smo jih pridobili na Siol.net, nakazujejo, da Martens nad Cinkarno Celje še vedno ni obupal.

Ravno nasprotno, namera za prevzem je bila očitno le eden v vrsti manevrov, s katerimi želi Martens potisniti nogo med vrata celjske družbe, ki je pred novim postopkom prodaje.

Martens je tako v zadnjih dneh je še naprej kopičil delnice celjske družbe. To po naših podatkih že več mesecev počne prek fiduciarnega računa, odprtega pri avstrijski Erste Bank.

Martens ima prek tega računa v lasti dobra dva odstotka delnic Cinkarne. Na zadnji skupščini Cinkarne je Martens zastopal prav omenjeni paket delnic.

"Operacija Cinkarna" se je začela že lani

Podatki o trgovanju z delnicami Cinkarne dokazujejo, da se je celjska družba na radarju Martens Management Group znašla že lani. "Operacijo Cinkarna" pa je začel pripravljati že novembra lani:

  1. Tedaj je Nova KBM prodala dobre štiri odstotke delnic, ki jih je kupila ameriška investicijska banka Stiefel – po naših informacijah za vnaprej znanega kupca iz Avstrije. Ves paket bi bil na borzi vreden 6,4 milijona evrov.
  2. Januarja 2018 je delnice Cinkarne, ki so bile takrat na borzi že vredne milijon evrov več, že "prevzel" Martens. Prešle so namreč na fiduciarni račun pri Erste Bank.
  3. V poznejših treh mesecih Martens delnic ni kopičil še naprej, kot bi pričakovali od potencialnega prevzemnika, ampak jih je začel prodajati. Med februarjem in marcem se je tečaj delnice Cinkarne gibal med 200 in 225 evri. Eden večjih kupcev delnic je bil KD Skladi.
  4. Zdaj Martens delnice spet kupuje. Še v torek, ko je bila cena rekordna (ob upoštevanju padca zaradi skupščine in odločitve delničarjev o izplačilu dividend), jih je dokupil.

ATVP brez komentarja, Cinkarna brez pojasnil

Odpravi neustavnosti očitajo neustavnost

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 13. apr.. 2017 Stran: 3

Pripombe na predlog zakona Zavarovalnice napovedujejo uporabo vseh pravnih sredstev - Mali vlagatelji so za sporazumno poravnavo

Ljubljana - Predlagane rešitve so neustavne in omejujejo sodno varstvo oškodovanih vlagateljev, med drugim izhaja iz pripomb, ki jih je ministrstvo za finance prejelo na predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Rok za pripombe se izteče danes.


Predlog omenjenega zakona naj bi na podlagi odločbe ustavnega sodišča razlaščencem zagotovil učinkovito pravno varstvo. Predlog predvideva, da lahko lastniki podrejenih finančnih instrumentov in delnic šestih saniranih bank pričakujejo odškodnino, če bo sodišče ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa. O tem bo presojalo sodišče, pri čemer bo morala Banka Slovenija dokazati, da je pri izreku izrednega ukrepa ravnala skrbno. Pri tem se bodo postopki po bankah združevali, skupaj pa je bilo izbrisanih za 960 milijonov evrov obveznosti.

Ministrstvo je po naših informacijah do včeraj prejelo pripombe do desetih deležnikov. Pripombe na predlog zakona je skupaj poslalo tudi deset večjih lastnikov izbrisanih podrejenih obveznic in delnic bank, ki so skupaj ostali brez 90 milijonov evrov naložb po nominalni vrednosti, to so Sava Re, Zavarovalnica Triglav, Adriatic Slovenka, Prva, Skupina Prva, Sava pokojninska družba, KBM Infond, Hranilnica Lon, KD Skladi in Fondi Slloveno - Kosovar i Pensioneve.

Favoriziranje položaja Banke Slovenije

Kot navajajo, predlog ne zagotavlja učinkovitega sodnega varstva, saj da že v izhodišču daje prednost statusu Banke Slovenije. Moti jih, da predlog ne dopušča ugotavljanja, ali so bili sploh podani pogoji za izrek izrednega ukrepa. Menijo, da predlagana rešitev onemogoča sodno preverbo številnih podatkov in indicev, iz katerih izhaja, da so bili izračuni kapitalskega stanja v bankah, ki so bili podlaga za izredne ukrepe, narejeni na podlagi metodologije, ki ni bila v skladu z mednarodnimi standardi bančnega nadzora, in da so bili izrečeni izredni ukrepi nepotrebni. Omenjeni vlagatelji napovedujejo, da bodo, ce država ne bo zagotovila ustreznih zakonskih podlag, uporabili vsa pravna sredstva za zaščito svojih interesov.

7. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 19. dec.. 2016 Stran: 5

Mama bralke Dnevnika je lastnica 9 obveznic KDH3 in 3 delnic KDHR. Zanimajo, koliko so te obveznice in delnice vredne? Se splača odprettorgovalni račun in takoj vse prodati? Ker ima bralkina mama zelo majhno pokojnino, razmišlja tudi o brezplačni opustitvi, saj si dodatnih stroškov ne more privoščiti. Kaj naj torej stori? 

Najprej naj bralka nikakor ne razmišlja o opustitvi! Borzni tečaj obveznic KDH3 na dan 7. 12. 2016 znaša 89,01 evra, delnica KDHR pa na borzi kotira po 9,22 evra. Če se bralka z zadevami ne želi več ukvarjati, lahko pri eni izmed borznih hiš odpre račun in sočasno odda borzno naročilo za prodajo vseh devetih obveznic in treh delnic. 

Bralec je dobil obvestilo KDD, da ima v lasti 151 delnic z oznako KHLR. Zanima ga, kolikšna je vrednost teh delnic? 

Gre za delnice KOMPAS RAC v likvidaciji. Glede na to, da je družba v likvidaciji, svetujemo, da se poskuša obrniti bodisi neposredno na družbo ali pa likvidacijskega upravitelja o morebitni vrednosti delnic. 

Bralka ima v lasti 4 delnice Petrola. Na banki so ji svetovali, naj jih proda, na eni izmed borznih družb pa so ji svetovali, naj jih obdrži. Kaj naj torej stori? Ali naj jih glede na stroške odprtja in vodenja trgovalnega računa proda ali obdrži? 

Društvo MDS ni pooblaščeno za dajanje finančni nasvetov glede prodaje oziroma opustitve delnic. Če bo bralka odprla trgovalni račun, bo z dividendami po vsej verjetnosti lahko v celoti pokrila stroške trgovalnega računa. Če trgovalnega računa ne bi želela imeti, lahko delnice tudi proda. 

Bralec sprašuje, kaj naj stori z delnicami KBM in Maxima. Kaj naj stori? 

6. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 16. dec.. 2016 Stran: 5

Bralka ima v lasti 8 delnic z oznako KDH3 in 3 delnice z oznako KDHR. Ker so te delnice malo vredne, jo zanima, ali je sploh smiselno odpreti trgovalni račun? Naj jih raje proda ali pa preprosto pusti? Ali lahko delnice v primeru, da jih pusti, v petih letih ponovno prevzame? 

KDH3 ni delnica, temveč obveznica. Kar zadeva KDHR, je tečaj na borzi na dan 30. 11. 2016 znašal 9,03 evra. Tudi obveznice KDH3 so uvrščene na trg borze; tečaj znaša 92 evrov. Delnice torej niso brez vrednosti. Ker gre za delnice, ki so uvrščene na borzo, sodni depozit ne pride v poštev, saj bi bil plačljiv in posledično tudi dražji od trgovalnega računa. Bralka torej lahko bodisi vse skupaj proda bodisi odpre trgovalni račun. 

Bralec in njegovi člani družine imajo v lasti delnice Petrola. Zanima ga, ali naj delnice vseh družinskih članov pred tem odkupi in odpre le en trgovalni račun? 

Prevzem delnice zgolj enega družinskega člana je sicer možen, vendar bi kljub temu vsi člani za izvedbo takšnega prenosa še vedno potrebovali trgovalni račun za delnice, čeprav bi ga po prodaji zaprli in bi nato imeli samo en trgovalni račun. Zato bi v zvezi s tem veljal premislek. Postopanje pa je odvisno od tega, koliko delnic dejansko imajo posamezni člani družine in ali z dividendo pokrijejo tekoče stroške vodenja trgovalnega računa. 

Bralec je imetnik 26 delnic Istrabenza. Zanima ga, kaj naj s temi delnicami sploh stori in ali jih lahko proda? 

2. DEL: Vse, kar morate vedeti o registrskih računih

Medij: Dnevnik (Poslovni Dnevnik) Avtorji: Manja Pušnik Teme: Mali delničarji Datum: Pon, 21. nov.. 2016 Stran: 5

Naš bralec ima 60 delnic Save holdinga. Kakšen je postopek prenosa delnic z registrskega računa pri KDD z bralca na njegovega sina?

Postopek prenosa delnice (velja za vse vrednostne papirje) je enak, kot če bi delnice prodajali. Torej morata bralec in njegov sin pri eni od borznih hiš odpreti trgovalna računa in nato na sinov trgovalni račun prenesti delnice. Pri tem bi seveda oba morala plačati strošek preknjižbe delnic; minimalni strošek bi znašal okoli 30 evrov. V primeru delnic Save pa v društvu malih delničarjev menijo, da bi takšen prenos obema povzročil le stroške, saj delnic ni mogoče prodati zaradi ustavljenega trgovanja. Poleg tega tečaj na borzi znaša 0,22 evrov, torej gre za hipotetično vrednost 13,20 evra.

Na registrskem računu ima bralec nekaj delnic Mercatorja in Žita. Ali naj jih pusti na sodnem depozitu in kolikšni so stroški, če to stori?

Delnic Žita delničar ne more več imeti, saj so bili mali delničarji iztisnjeni, vsi delničarji pa so prejeli denarno odpravnino. Ce delničar morebiti odpravnine m prejel, naj se obrne neposredno na borzno hišo -lirika, ki je izvajala vse aktivnosti v zvezi s prevzemom in iztisnitvijo, da si zagotovi izplačilo, ki mu pripada. Sodni depozit se obračuna v višini 15 odstotkov vrednosti, kar pomeni, da je v večini primerov strošek sodnega depozita lahko višji kot strošek klasičnega trgovalnega računa. Vendar pa je to odvisno od vrednosti delnic. Poleg tega ne gre pozabiti, da delničar nima pravice do morebitnih dividend, če bodo delnice pristale na sodnem depozitu.

Od KDD je bralka dobila obvestilo, da ima na registrskem računu delnice z oznako KDH3. Kaj naj stori s temi vrednostnimi papirji, saj so ji na eni izmed bank pojasnili, da vrednost delnice znaša borih 7 evrov.

Vroče v Mlinotestu

Medij: Večer (Gospodarstvo) Avtorji: Damijan Toplak Teme: Mali delničarji Datum: Pet, 02. sep.. 2016 Stran: 6

Predsednik VZMD Kristjan Verbič trdi, da bodo v prevzemnem postopku oškodovani mali delničarji, novi večinski lastniki Mlinotesta to zanikajo in Verbiča obtožujejo finančnega izsiljevanja

Včeraj je potekla prevzemna ponudba za ajdovski Mlinotest in njegovih 627 delničarjev. Družbe Mlino, Vipa Holding v likvidaciji (ta je v 79,51-odstotni lasti družbe Mlino) in občina Ajdovščina so v začetku avgusta podale prevzemno ponudbo za preostalih 22,53 odstotka delnic Mlinotesta, ki jih še niso posedovale. Ker niso imele želje po povečanju lastništva, so prevzemnice ponudile vsega 1,1 evra na posamezno delnico - na Ljubljanski borzi je delnica vredna 3,8 evra. Kljub temu pri tem niso kršile prevzemne zakonodaje, saj je ajdovska občina delnice Mlinotesta po 4,36 evra kupila marca lani, usklajeno pa so z družbo Mlino pričeli delovati 30. junija letos in je vmes minilo več kot zahtevanih leto dni.

ATVP preverja očitke obeh strani

Največji lastnik Mlina, ki bo tudi plačal vse v prevzemu pridobljene delnice, je tričlanska uprava Mlinotesta (David Nabergoj, Danilo Kobal, Matic Majcenovič, slednji s podjetjem Evklid skupaj s partnerico Karmen Dietner, sicer predsednico uprave pokojninske družbe A), ki ima v lasti 53,69 odstotka Mlina, ta pa tudi prek Vipa Holdinga v likvidaciji večino lastništva v Mlinotestu. Vrednost ponujene cene v prevzemu je bistveno nižja od knjigovodske vrednosti delnice dobrih 10 evrov, poleg tega je bila letos izplačana dividenda 0,43 evra bruto na delnico. Samo letos so v Mlinotestu dosegli okrog pol evra čistega dobička na delnico, kar pomeni, da bi bila bolj realna prevzemna cena med 5 in 10 evri za posamezno delnico. Iz krogov blizu vodstva Mlinotesta smo izvedeli, da je bil v prevzemu ponujen tako nizek znesek, ker želijo odkupiti čim manj delnic, saj že imajo statutarno 75-odstotno lastništvo, za odkup preostalih delnic pa prevzemniki niti naj ne bi imeli denarja. Ob tem se postavlja vprašanje, kako bodo lahko omogočili razvoj Mlinotesta, ki je po prodaji Žita hrvaški Podravki največje mlevsko in pekovsko podjetje v slovenski lasti.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.