Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,
Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ
Maksima Holding
Skupščina ETI Elektroelement, d.d. – Val izpodbojnih tožb; delničarji brez možnosti prostega razpolaganja s premoženjem, posebna revizija brez podpore, dividenda 1,55 EUR
Na današnji skupščini družbe ETI, Elektroelement, d.d., Izlake so delničarji družbe večinsko potrdili in odobrili delo Uprave in NS, ki je v preteklem letu beležila najboljše rezultate doslej. Na skupščini se je izvolil tudi nov NS, ki pa žal ni upošteval želja malih in manjšinskih delničarjev, zato je prejel tudi samo 62 % podporo. V novi NS so tako bili izvoljeni Marjan Kramar, Radovan Bolko in Bernhard Josef Müller. Njihov štiriletni mandat bo začel teči novembra letos.
Izlake, 30. avgust 2011
Usklajeno delovanje in kršitev Zakona o prevzemih
Skupščina je bila že na začetku prekinjena, zaradi zahteve pooblaščenca delničarjev, Rajka Stankovića, ki je zaradi kršitve 63. člena Zakona o prevzemih (ZPre-1) zahteval, da na današnji skupščini zamrznejo glasovalne pravice delničarjem Gorenje, d.d., Finema, d.o.o. in Jean Müller GMBH, ki imajo skupaj v lasti nekaj več kot 27 % družbe in delujejo usklajeno, vendar za to niso objavili prevzemne ponudbe.
Skupščina se je nadaljevala, ko so vsi predstavniki, tako Uprave kot navedenih delničarjev, za zapisnik povedali, da ne delujejo usklajeno, zato je Rajko Stanković že v uvodu najavil izpodbojne tožbe na vse sklepe skupščine.
Predsednik Uprave zahtevo označil za neumnost, zato bo "to neumnost" Društvo MDS poslala v preveritev še ATVP
Izjava predsednika Uprave mag. Tomaža Berginca za Dnevnik, ki je usklajeno delovanje označil kot neumnost malih delničrjev se bo kmalu izkazala kot resnica, saj bo najverjetneje ATVP proučil delovanje teh delničarjev, ki so tudi na današnji skupščini bili soglasni in enotni "zgolj naključno ali po neumnosti?"
Delničarjem ETI-ja 1,55 EUR dividende, KPMG redni revizor
Delničarji družbe Eti Elektroelement iz Izlak so na današnji skupščini sklenili, da se od lanskega bilančnega dobička, ki je znašal dober milijon evrov, za izplačilo dividend v višini 1,55 evra bruto na delnico nameni 772.287 evrov. Preostali dobiček pa je razporejen v druge rezerve iz dobička, za letošnjega revizorja pa so imenovali ljubljansko revizijsko družbo KPMG Slovenija.
Vinkulacija delnic – delničarji brez soglasja NS ne morejo do svojega lastnega premoženja?!
Ali gredo Cerkveni Zvonovi po poti »tajkunov«? Vse kaže, da bo 65.000 delničarjev ostalo brez premoženja, Nova KBM »zabila prvi žebelj v krsto«
Ljubljana, 02. april 2011
ODPRTO PISMO nadškofu in metropolitu msgr. dr. Marjanu Turnšku
Spoštovani g. nadškof in metropolit msgr. dr. Marjan Turnšek,
Danes smo iz članka, objavljenega v enem izmed časnikov, izvedeli, da je prišlo do prve zaplembe premoženja cerkvenih holdingov Zvon Ena Holding in Zvon Dva Holding s strani NKBM. Omenjena banka naj bi unovčila premoženje v skupni vrednosti 23,7 milijona evrov. Gre za 5,6 % domžalskega Heliosa, slabe 4 % Cinkarne Celje, dobra 2 % Petrola in 75.400 delnic Krke.
Žal z ogorčenjem in žalostjo ugotavljamo, da se dogovori o pravočasnem in korektnem obveščanju vseh delničarjev v zvezi s problematiko obeh holdingov ne spoštujejo. Uradne objave o tem pomembnem dogodku ni bilo ne na sistemu SEONET kot tudi ne na spletnih straneh obeh holdingov. Zato se jasno sprašujemo, ali bo 65.000 delničarjev obeh Zvonov ostalo brez vsega premoženja in ali bosta oba holdinga šla po poti Šrotovih holdingov Infond in Center Naložbe in Bavčarjevega holdinga Maksima? Za ogled prispevka v Dnevniku TV SLO 1 z dne 02.04.2011 ob 19 uri pritisni na sliko ali TUKAJ.
V začetku tedna smo bili sicer priča poskusu prve zaplembe premoženja Zvona Ena Holding s strani upnikov T2 d.o.o., kljub dvomljivim in vprašljivim izkazom o dejanski višini terjatev Gratela do T2 d.o.o. Čeprav je ravnatelj NGU p. Lojze Cvikl na našem sestanku dne 7. 3. 2011 zagotavljal, da je le še vprašanje dni, kdaj bo strateški investitor dokapitaliziral vaše gospodarske družbe in pognal »mlinsko kolo na vodi«, kot se je slikovito izrazil g. Cvikl, zadnji dogodki kažejo, da do tega ne bo prišlo.
Če temu ni tako vas prosimo, da nemudoma in jasno vsem delničarjem družb Zvon ENA Holding in Zvon DVA Holding sporočite, ali boste do ponedeljka 4. aprila 2011 zagotovili potrebna sredstva v višini vsaj 200 mio EUR dokapitalizacije za reševanje obeh holdingov, ali pa ste dokončno »vrgli puško v koruzo«?
Komentar Društva MDS na izjave Franca Bobinca in Tomaža Berginca glede 'prijateljskega' vstopa Gorenja v lastništvo ETI Elektroelement, d.d.
GORENJE namesto MERKURJA v lastništvu ETI Elektroelement, d.d., Izlake
Društvo MDS resno dvomi v iskrenost izjave predsednika Gorenja, d.d., in člana nadzornega sveta ETI Elektroelement Franca Bobinca o sklenjeni kompenzaciji z Merkurjem. Zato se upravičeno sprašujemo zakaj Gorenje v obvestilu na SEONET-u štev: INI-1099/10 z dne 13.09.2010 ni kompenzacije omenilo niti z besedico!? Še bolj nenavadno pa je, da je kompenzacijska cena, ki je skoraj enaka knjigovodski (kar kot zastopniki delničarjev ETI Izlake pozdravljamo, smo pa kot delničarji Gorenja zaskrbljeni), saj v poslovnem svetu velja nepisano pravilo, da je kompenzacijska cena vedno bistveno nižja od tržne cene, saj ceno narekuje upnik in ne dolžnik. Tudi komentar mag. Tomaža Berginca, predsednika Uprave ETI, da ga veseli, da je Gorenje kupilo te delnice in hkrati pove, da so le te vinkulirane, kaže, da je z nakupom bil v naprej seznanjen in vstopu »prijateljskega« Gorenja ni nasprotoval, saj sta s tem Uprava in NS obdržala glasovalni ustroj za prihodnje skupščine. Hkrati naj spomnimo, da je z drugimi besedami povedal, da v ETI-jevo lastništvo ne spustijo nikogar (VINKULACIJA), ki ne bo naklonjen trenutni Upravi in NS.
Velenje, Izlake, 14. september 2010
Na zadnji skupščini za prevlado odločilen prav Merkurjev paket
Naj spomnimo, da so prav te delnice na zadnji skupščini ETI-ja (oznaka delnice: EITG) dne 7. julija 2010 je 22.627 delnic ETIG, ki jih je v posesti imel Merkur, zastopal kar vodja pravne službe ETI-ja, kar je na skupščini pomenilo pomembnih 5,76 % glasovalnih pravic. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že takrat razpolagal z informacijo, da je nakup teh delnic bil že izveden s terminsko pogodbo. To pomeni, da je Merkur že prodal svoje delnice ETI-ja, (takrat smo le ugibali, da je to bil nakup ETI-ja v sklad lastnih delnic), vendar je njihov prepis zadržal do izteka skupščine. Društvo MDS je tedaj zahtevalo, da se jim odvzamejo glasovalne pravice, a predsedujoči skupščine temu predlogu ni ugodil.
Ali so malim delničarjem na zadnji skupščini »s prevaro« onemogočili sprejemanje pomembnih odločitev?
Na žalost se v Društvu MDS ne moremo znebiti občutka, da so male delničarje na zadnji skupščini želeli peljati »žejne čez vodo«. V kolikor teh glasovalnih pravic ne bi obvladovali »poslušni« pooblaščenci, ki so brezpogojno naklonjeni Nadzornemu svetu in Upravi, bi predstavniki Društva MDS, ob podpori ostalih pooblaščencev delničarjev, imeli pri treh pomembnejših sklepih kar 51,58 % do 53,67 % večino. S takšno večino bi bili izglasovani sklepi o odpoklicu treh članov NS iz vrst kapitala (Kramarja, Bobinca in Lenassija), o odpravi vinkulacije in pripravi vseh dejanj za uvrstitev delnice na borzo (druga dva sklepa (vinkulacija in borza), bi v tem primeru imela zadostno podporo, le predčasni odpoklic ne bi uspel, saj je potrebna kvalificirana kar 75 % večina vseh navzočih).
Ali se v Eti Izlake ponavlja zgodba INGOR-ja? GORENJE gre v 25 mio EUR vredno dokapitalizacijo, a je že zapravilo 1,3 mio EUR za nakup 4,53 % deleža v ETI IZLAKE
V četrtek, 9.9.2010 je Gorenje objavilo pričetek 25 mio EUR vredne dokapitalizacije, ki je uradno pričela teči danes, ko nas je obvestilo o opravljenem nakupu paketa delnit ETI Izlake v višini 1,3 mio EUR.
Ko je Društvo MDS v imenu dveh pooblastiteljev (sedaj le enega, saj so drugega uspeli »začasno« prepričati, da mu bodo v kratkem »uredili odkup po njegovih željah glede cene«), vložilo izpodbojno tožbo na ničnost sklepa o odkupu v sklad lastnih delnic, je v »igro« vstopilo Gorenje Franca Bobinca, člana NS Eti-ja, ki je za eno delnico odštelo kar 57,07 EUR. To le dokazuje vse navedbe Društva MDS o podcenjenosti nakupa v sklad lastnih delnic.
VINKULACIJA VELJA SAMO ZA DELNIČARJE, KI NISO V »STRATEŠKEM INTERESU« NS IN UPRAVE
Poziv generalni državni tožilki, Barbari Brezigar, v primerih Pivovarne Laško in Istrabenz
Predsednik Društva - Mali delničarji - Skupaj smo močnejši (Društva MDS) Rajko Stanković, je danes 17. maja 2010 vložil poziv Generalni državni tožilki Barbari Brezigar za zagotovitev zakonitega in transparentnega ravnanja državnega tožilstva pri zastopanju kazenske obtožbe v primeru storitve kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, izvršenih s strani nekdanjega zakonitega zastopnika Pivovarne Laško, d.d., Boška Šrota in nekdanjega zakonitega zastopnika holdinške skupine Istrabenz, d.d., Igorja Bavčarja ter drugih oseb vpletenih v obe zadevi.
V preteklem tednu je bila javnosti razkrita informacija o zaključku poteka policijske preiskave s področja gospodarske kriminalitete, ki naj bi bila povezana z dvema nezakonitima menedžerskima prevzemoma znanih gospodarskih družb. Nobenega dvoma ni, da je šlo v predmetni preiskavi za preverjanje zakonitosti izvorov financiranja predmetnih prevzemov in ostalih poslovnih aktivnostih v gospodarski družbi Istrabenz, ki jo je takrat vodil Igor Bavčar ter v skupini Pivovarna Laško, pod vodstvom takratnega vodje Boška Šrota. V času opravljanja gospodarske dejavnosti tako družbe Istrabenz kot Pivovarne Laško je prišlo pod vodstvom omenjenih oseb do spornih nezakonitih ravnanj, ki imajo vse zakonske determinante kaznivih dejanj storjenih zoper gospodarstvo, ter opustitve dolžnosti ravnanja v skladu z načelom vestnega in skrbnega gospodarstvenika, z namenom izpeljati prikriti prevzem in preko prikritega lastništva obvladovati interese obeh gospodarskih družb.
Nedvomno je, da so bila tovrstna ravnanja i
zpeljana mimo interesov tako gospodarskih družb kot tudi njenih delničarjev kot lastnikov, predvsem pa so bila izvedena na nedopusten in netransparenten način, mimo vseh veljavnih zakonskih predpisov, s čimer je bila povzročena ogromna premoženjska škoda (foto: iz dokumentacije časnika Dnevnik).
Glede na kompleksnost in naravo storjenih aktivnosti, ki se očitajo zgoraj omenjenima fizičnima osebama, se namenja poseben poudarek zaščiti celotnega premoženja, pridobljenega na nezakonit način ter zavarovanju protipravno pridobljene premoženjske koristi, zaradi nevarnosti njihove nadaljnje odtujitve in razpršitve s strani osumljenih oseb, s čimer bi bilo onemogočeno oškodovanim udeležencem ugoditi zahtevku za povrnitev tako nastale škode. Zakon o kazenskem postopku tako v svojem 109. členu določa, da se sme na predlog upravičenca odrediti v kazenskem postopku po določbah, ki veljajo v izvršilnih zadevah, začasno zavarovanje premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi kaznivega dejanja.
Maksima Holding, d.d. - Kontaktni podatki
Potrjeno: prekršek pri prevzemanju Istrabenza
Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 03. 2012 Stran: 10
Višje sodišče Globe za Maksimo, Finetol, Maksimo Invest, Daimond, Fidino in NFD
Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi proti šestim pravnim osebam in njihovim odgovornim potrdilo odločitev okrajnigci Sodišča, čiž je šlo za prekršek določil zakona o prevzemih. Prekršek je storilo šest pravnih oseb, ki so v postopku prevzemanja Istrabenza sklenile tako imenovani sporazum o finančnem inženiringu.
Odločbo o prekršku je že leta 2009 izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev in z njo odločila, da morajo pravne osebe plačati skupaj 1,18 milijona evrov glob, odgovorne osebe pa skupaj 25.000 evrov glob. Sporazum o finančnem inženiringu so leta 2008 podpisale: Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding. Dogovorile so se, kako bo pet družb prevzemalo Istrabenz in kako bo pozneje vse svežnje delnic (v skupnem deležu malo manj kot četrtino Istrabenza) skupaj odkupila Maksima Holding, ki jo je posredno obvladoval Igor Bavčar. Edina pritožba, ki jo je upoštevalo višje sodišče, je bila, da med odgovornimi osebami ne bi smel biti Miro Golubič, ki ga je pri vodenju Maksime Holdinga že pred tem nadomestil Nastja Sušinski. Odločbo ATVP, da so vsi preostali kršili zakon o prevzemih, je najprej potrdilo ljubljansko okrajno, zdaj pa še višje sodišče. Sporazuma o finančnem inženiringu Maksima Holding ni izpeljal, saj se je konec leta 2008 začel sesuvati špekulantski model prevzema Istrabenza, ki je slovenskemu gospodarstvu in bankam zapustil uničujoč delež dolgov.
Menedžerske družbe s 380-milijonskimi dolgovi komaj financirajo obresti
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27.02.2012 Stran: 19
Ljubljana - Finančno nevzdržni menedžerski prevzemi puščajo posledice ne le v bankah, ki morajo oblikovati vedno nove oslabitve, temveč tudi pri prevzetih družbah, ki morajo svojim finančno izčrpanim lastnikom namenjati vedno večje zneske.
V Sloveniji izvedeni menedžerski prevzemi so doslej po dosegljivih podatkih največji zaslužek prinesli vodilnim kadrom Lesnine z njenim direktorjem Bojanom Papičem (desno) na čelu ter Borisu Pipanu (levo), ki je prek Sarinija prevzel Etro 33. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
Iz prevzetih družb stotine milijonov
Naše analize kažejo, da so samo največje menedžersko prevzete družbe od leta 2009 svojim lastnikom izplačale za med 150 in 200 milijoni evrov dividend, na več pol milijarde evrov pa se ocenjuje višina posojil, ki so jih morala prevzeta podjetja prevzeti od svojih lastnic, ker jih banke niso želele več kreditirati. Kljub temu številna menedžerska podjetja le stežka financirajo že obresti na posojila, le redkim pa je v zadnjih dveh letih uspelo odplačati tudi večji del glavnice posojil. Največjih 41 še delujočih menedžerskih podjetij ima po podatkih s konca leta 2010 najetih še za kar 380 milijonov evrov posojil oziroma le deset milijonov evrov manj kot konec leta 2009. Največ, in sicer še okoli 35 milijonov evrov posojil, morajo odplačati Protej menedžerjev ACH, Perspektiva FT Darija in Vesne Južna ter menedžerji Impola oziroma njihova družba Impol 2000. Le pet milijonov evrov manj dolgov ima družba Maos, prek katere sta Dušan Šešok in Jože Godec prevzela Iskro, nekaj več kot 20 milijonov evrov posojil pa je ostalo družbi H&R menedžerjev Hidrie na čelu z Edvardom Svetlikom.
Prenos posojil na prevzete družbe
Ena najpogostejših oblik financiranja menedžerskih prevzemov je bila v zadnjih letih predvsem združitev prevzemnika in njegove tarče, kar je tudi najhitrejši način, kako dolgove s prevzemnika prenesti na tarčo. S tem manevrom so menedžerji Lipa Bled na čelu z Alojzom Burjo celotna posojila prenesli z družbe Les Invest na Lip Bled. Pred prevzemom je imel Lip Bled ob skoraj 30 milijonih evrov kapitala le slaba dva milijona evrov finančnih obveznosti, do konca leta 2010 se je kapital družbe zmanjšal za več kot polovico, finančne obveznosti pa so presegale deset milijonov evrov. Na podoben način so se izvedli tudi prevzemi Jate Emone, Jadrana, Tosame in SCT.
Čeprav jim ni uspelo izvesti pripojitve, pa so skozi leta del posojil uspeli prenesti na prevzete družbe tudi menedžerji Hidrie. Njihova družba H&R je imela namreč konec leta 2010 pri družbah v Skupini Hidria najetih za skoraj deset milijonov evrov dolgoročnih posojil. Matej Raščan oziroma njegova družba Monera se je pri Delu Revijah zadolžila za okoli 32 milijonov evrov, Alpina je svoji lastnici posodila dobrih pet milijonov evrov, Bine Kordež je na Merkur prenesel za okoli 200 milijonov evrov posojil, Skupina Pivovarna Laško pa je pod vodstvom Boška Šrota Infondu Holdingu in Centru Naložbam posodila več kot sto milijonov evrov.
Celotna posojila v višini 5,2 milijona evrov si je pri družbah v skupini zagotovila tudi lastnica LTH Ulitkov, družba Lior Invest. Osem milijonov evrov si je pri hčerinskih in odvisnih družbah sposodila Perspektiva FT, družba Fond (četrtinska lastnica Kolektor Group) je imela konec leta 2010 pri družbah v skupini najetih za pet milijonov evrov posojil, Trimo Investments pa si je pri Skupini Trimo sposodil okoli 2,5 milijona evrov. Tudi štirje največji lastniki KD Group Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina imajo pri zunanjih posojilodajalcih najetih le še manjši del posojil, na mestu največjega posojilodajalca njihovih zasebnih podjetij pa so z več kot 20 milijoni evrov KD Group in njegove hčerinske družbe.
Borznim holdingom skopnel kapital, astronomski dolgovi ostali
Največjih 15 borznih holdingov je samo v zadnjem letu in pol ustvarilo več kot 600 milijonov evrov čiste izgube, od tega skoraj 280 milijonov evrov odpade na insolventni Zvon Ena Holding, ki ga vodi Simon Zdolšek.
Slab finančni položaj slovenskih holdingov je v veliki meri posledica preteklih zgrešenih naložbenih odločitev in nakupov naložb po rekordno visokih cenah. Še konec leta 2005 so bili namreč največji slovenski holdingi praktično nezadolženi, saj so imeli vsak evro posojil pokritih z več kot dvema evroma kapitala. Prelomno je bilo predvsem obdobje med letoma 2006 in 2008, ko se je finančni dolg analiziranih holdingov kar podvojil in v začetku leta 2008 prvič presegel obseg kapitala.V Eti tudi v prihodnje Kramar in vinkulacija
Medij: Finance Avtorji: M. Be. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 31. 08. 2011 Stran: 4
V nadzorni svet Etija so bili včeraj kot predstavniki kapitala izvoljeni Radovan Bolko (Kolektor), Bernhard Josef Muller (nemško podjetje Muller) ter dolgoletni predsednik nadzornega sveta in nekdanji predsednik uprave NLB Marjan Kramar. Izvolitvi Kramarja so nasprotovali nekateri delničarji, ki so želeli tudi odpravo vinkulacije delnic in posebno revizijo. Njihovi predlogi niso bili sprejeti, zato brez soglasja nadzornega sveta ni mogoče trgovati z delnicami Etija. Predstavnik Maksime Holdinga, d. d., in pooblaščenci Društva - malih delničarjev - Skupaj smo močnejši so napovedali izpodbojno tožbo zaradi omenjenih sklepov skupščine. Etije lani prihodke povečal za 18 odstotkov in Kramar ocenjuje, daje dobro pripravljen na težko prihajajoče obdobje.
V Etiju za zdaj ubranili napade malih delničarjev
Medij: Dnevnik Avtorji: T. M. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2011 Stran: 22
Ljubljana - »Izglasovani so bili vsi sprva predlagani predlogi,« je včeraj po skupščini družbe Eti Izlake povedal njen predsednik uprave Tomaž Berginc. Zavrnjeni so bili vsi nasprotni predlogi, tako glede imenovanja drugih članov nadzornega sveta kot imenovanja posebnega revizorja. »Ali jo bo delničar (Maksima Holding, op. p.) zahteval prek sodišča, ne vem. Dejstvo pa je, da je uprava vsa pretekla leta dobila razrešnico,« je pojasnil Berginc.
Družba, ki jo lastniško (posredno) obvladuje Igor Bavčar, si je prizadevala za imenovanje revizorja, ki bi preveril posle družbe v zadnjih petih letih. Med drugim bi se osredotočil na posle Etija s poslovodstvom in nadzorniki ter tretjim največjim lastnikom, nemško družbo Jean Muller. Maksima Holding jo lahko sicer doseže prek sodišča, saj njen lastniški delež v Etiju presega 10 odstotkov. Na sami skupščini je bilo burno tudi zaradi zahteve pooblaščenca delničarjev Rajka Stankoviča, naj se zamrznejo glasovalne pravice Gorenja, Fineme in prej omenjene nemške družbe, ki imajo skupno v lasti 27 odstotkov Etija, saj naj bi delovale usklajeno. Tudi ta predlog je bil zavrnjen. »Očitek glede povezanosti je čista oslarija,« je očitke malih delničarjev komentiral Berginc.