Maksima Invest

Sava s še višjo izgubo

Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 24. 04. 2012 Stran: 7

Sava s še višjo izgubo Sava je lani, po stomilijonski izgubi v letu 2010, na račun slabitev finančnih naložb pridelala 157 milijonov evrov izgube. Zadnja štiri leta vedno slabitve, a še nikoli tako visoke.

Kranj - Pred dobrim letom je vodenje kranjske Save prevzela nova uprava z Matejem Naratom na čelu. Njihovi prvi ukrepi so zajemali štiri ključna področja: izboljšanje tekočega poslovanja družb, krepitev denarnega toka, zagotovitev dodatne rokovne uskladitve virov financiranja in izpeljavo dezinvestiranja nekaterih naložb. Program ukrepov so nadgradili v strategijo poslovno-finančnega prestrukturiranja in konsolidacije do konca leta 2014.

"Sprejeta strategija prestrukturiranja Save bo omogočila občutno povečanje vrednosti družbe za delničarje, znižanje zadolženosti in utrditev temeljev za rast vrednosti delnice Sava," je takrat (in tudi danes) napovedoval Narat.

Slabitve na račun Abanke in NFD

Nadaljevanje upadanja borznih tečajev in poslabševanje gospodarskega okolja sta občutno vplivala na oslabitve finančnih naložb Save v višini 158,1 milijona evrov. "Družba je s tem v letu 2011 dosegla 156 milijonov evrov čiste izgube, bilančna vsota se je znižala za 27 odstotkov, kapital za 63 odstotkov. Delež kapitala v virih sredstev se je znižal na 21 odstotkov," podatke naniza prvi mož Save. Poslovna skupina Sava je zaradi oslabitev finančnih naložb Save in v manjši meri tudi zaradi oslabitev vrednosti zalog (pri nepremičninah) posledično ustvarila negativen čisti poslovni izid v višini 157,2 milijona evrov, vrednost oslabitev na ravni skupine pa je znašala 160,3 milijona evrov.

Nova razdelitev moči v kranjski Savi?

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 04. 2012 Stran: 9

Reševanje finančnih zagat V prihodnjih dneh naj bi bila znana usoda celjskega Finetola - Bodo banke privolile v prostovoljno poravnavo Maksime Investa?

LJUBLJANA - V prihodnjih dneh bo predvidoma znano, kdo je kupec štirih odstotkov holdinga NFD, ki jih je domnevno Banka Koper v ponedeljek zaplenila celjskemu Finetolu in jih na borzi prodala za zdaj še neznanemu investitorju.


Informacijo, da je Banka Koper zaplenila Finetolu skoraj štiri odstotke holdinga NFD, je v sredo objavil časnik Dnevnik, v celjskem Finetolu in v Banki Koper pa je niso zanikali. »Politika banke je, da se v primeru nevračila posojil poplača z zastavljenim premoženjem,« so na naše vprašanje načelno pojasnili v Banki Koper. Bolj konkreten je bil predsednik NS Finetola Matija Kolar: »Sodeč po številu delnic holdinga NFD, ki so zamenjale lastnika, je res bil zaseg ene izmed bank upnic. Več bo nedvomno znano jutri ob vpogledu v delniško knjigo NFD Holding,« je pojasnil.

Matija Kolar je tudi finančni direktor Maksime Investa, ki je v začetku marca razglasila insolventnost in se v tandemu s celjskim Finetolom z bankami upnicami že nekaj časa pogaja o prostovoljni poravnavi. Po nekaterih informacijah so menda banke pogajanja že prekinile, to pa je Kolar včeraj zanikal, saj da pogajanja še niso dokončno propadla. »Delamo vse, kar je v naši moči, da predlagana prostovoljna poravnava uspe. Družba v tem trenutku nima druge alternative za dolgoročni obstoj,« je včeraj pojasnil Kolar.


Izguba. V četrtek bodo nadzorniki kranjske Save potrjevali letno poročilo za leto 2011. Po nekaterih neuradnih informacijah bo izguba znova zelo velika (leta 2010 je dosegla 100 milijonov evrov), glavni razlog zanjo pa naj bi bila slabitev deleža v Abanki, v kateri je Sava skoraj četrtinska lastnica.


 

Največja lastnica NFD Holdinga s 30-milijonsko kapitalsko luknjo

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 16. 04. 2012

Ljubljana - Prostovoljna poravnava Maksime Invest, največje lastnice NFD Holdinga in ene izmed ključnih družb iz sistema NFD, ima vedno manj realnih možnosti za preživetje. Letno poročilo holdinga, ki ima še vedno skoraj 25.000 malih delničarjev, namreč razkriva, da so razmere v družbi še bistveno slabše, kot je sprva kazalo.

Da je Maksima Invest insolventna, sta njena uprava in nadzorni svet "nedvomno ugotovila" sredi letošnjega marca, medtem ko letno poročilo razkriva, da je družba že pred najmanj letom dni ostala brez vsega kapitala. K temu je prispevala predvsem naložba v NFD Holding pod vodstvom Stanislava Valanta (na fotografiji), ki je izbrisala več kot 20 milijonov evrov kapitala Maksime Invest.

Medtem ko Maksima Invest v svojih bilancah uradno prikazuje 17 milijonov evrov negativnega kapitala, dejanska kapitalska luknja po naših izračunih že presega 30 milijonov evrov. Tudi po morebitnem 40 do 50-odstotnem odpisu dolgov, bi Maksima Invest nujno potrebovala najmanj 10-milijonsko dokapitalizacijo za pokritje preteklih izgub.

Mariborske Terme navsezadnje v ruskih rokah

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Rubin Miha Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 03. 04. 2012 Stran: 9

Prodaja končana Kupec večinskega deleža mariborske turistične družbe je uradno Platanus, d. o. o.

Maribor - »Z odprodajo večinskega deleža seje za nas končalo predolgo obdobje prodaje Term Maribor, kar je družbi povzročalo nemalo težav,« je včeraj povedal predsednik uprave Zoran Boškovič, potem ko so Terme naposled le pristale v ruskih rokah. Prvi odzivi na prodajo so pozitivni.


NFD Holding in kranjska Sava sta v petek z družbo Platanus podpisala pogodbo o prodaji skupaj 86,57-odstotnega deleža v Termah Maribor, sta prodajalca včeraj sporočila na spletnih straneh Ljubljanske borze; NFD Holding je prodal 72,01-odstotni delež Term, Sava pa 14,56-odstotnega. Tako se je po več preobratih končalo dolgotrajno prodajanje glavne mariborske hotelirske družbe - o njeni »skorajšnji prodaji« je bil govor že jeseni 2010.

NFD Holding je prodal 1.646.538 delnic Term Maribor; odprodaja pomeni nadaljevanje procesov dezinvestiranja in razdolževanja družbe, so sporočili iz NFD. Kranjska Sava je prodala 332.924 delnic Term; dezinvestiranje finančnih naložb je del strategije poslovnofinančnega prestrukturiranja skupine Sava do leta 2014, so pri tem zapisali v družbi.

Za Platanusom je ruski kapital

Sanacija NFD bo odvisna od bank

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja,Voh Boštic Anže Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 20. 03. 2012 Stran: 9

Reševanje finančnih zagat Banke menda zahtevajo odhod Staneta Valanta, ta pritiske zanika

Ljubljana - »Vse kaže, da banke upnice, ki jim družbe iz kroga skupine NFD dolgujejo približno 200 milijonov evrov, v zameno za reprogram posojil zahtevajo umik Staneta Valanta z vrha holdinga,« je včeraj ugibal prvi mož društva MDS Rajko Stanković


Ugibanja, ali bi prvega moža holdinga NFD lahko doletela enaka usoda kot zdaj že nekdanjega predsednika uprave Istrabenza Igorja Bavčarja, so se pojavila prejšnji teden, ko je insolventnost razglasila družba Maksima Invest. Ta je največja, 25,2-odstotna lastnica holdinga NFD in tudi ena od družb, ki je skupaj s holdingom NFD odigrala glavno vlogo pri menedžerskem prevzemu koprskega Istrabenza.

Kot je znano, so družbe okrog holdinga NFD (NFD Holding, Maksima Invest, Finetol in Daimond) leta 2006 priskočile na pomoč Igorju Bavčarju pri lastninjenju Istrabenza, vendar je prevzem pSzneje padel v vodo, vrednost Istrabenza se je močno zmanjšala, družbam pa so ostali veliki dolgovi. Vse omenjene družbe so tudi lastniško prepletene. Skupaj imajo za približno 200 milijonov evrov dolgov in za približno 120 milijonov evrov naložb, je poudaril Stanković.

»Vse kaže, da uspešna odprodaja Etola ni zadostovala za izboljšanje pogajalskih pozicij holdinga NFD pri bankah ih da raždolževanje holdinga ne poteka tako, kot so si zamislile banke. Morda bi bilo dobro, da Stane Valant sprejme poziv bank in odstopi ali pa jim omogoči imenovanje dodatnega člana uprave ali prokurista in s tem omogoči, da banke aktivno pristopijo k reševanju finančnih zagat, vseh družb, povezanih z družbo Maksima Invest in holdingom NFD,« je poudaril Stanković.

Valant: Pritiskov bank na holding NFD ni

Stečaj ali bančna razlastitev imperija NFD

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 08. 03. 2012 Stran: 24
 
Ljubljana - Vse bolj očitno je, da bodo lastniški in upravljalski nadzor nad poslovno-finančnim omrežjem NFD prevzele banke upnice, ki so do vsega omrežja izpostavljene z kar okoli 200 milijoni evrov. Zaradi finančnega zloma Maksime Invest in Finetola, dveh ključnih družb iz Skupine NFD in 50-odstotnih lastnic NFD Holdinga, imajo namreč banke zdaj na izbiro le dve možnosti: stečaj obeh družb ali delno konverzijo posojil v kapital obeh holdingov. Banke se bodo morale v naslednjih tednih odločiti, ali bosta Finetol in Maksima Invest končala v stečaju ali pa bodo banke prek pretvorbe polovice posojil v njun kapital prevzele lastniški in upravljalski nadzor nad sistemom NFD, ki ga vodi Stanislav Valant.  
 
V okviru pogovorov o prostovoljni prisilni poravnavi sta po naših informacijah direktor Finetola Janko Kastelic in predsednik uprave Maksime Invest Milan Ževart bankam ponudila možnost pretvorbe polovice od skupno okoli 90 milijonov evrov posojil v kapital obeh družb. Ker bi upniki v primeru Finetola en evro posojil pretvorili v eno delnico, bi se delež obstoječih lastnikov po doslej znanih podatkih znižal na vsega nekaj odstotkov. Podobno naj bi bilo po navedbah naših virov tudi v primeru Maksime Invest, le da bi morali pri tej najprej združiti več delnic v eno, saj bi le tako lahko omogočili pretvorbo posojil v kapital. Delnica Maksime Invest je namreč trenutno na borzi vredna celo manj kot en cent, medtem ko pri dokapitalizaciji s pretvorbo posojil v kapital nominalna vrednost delnice ne sme biti nižja od enega evra.

Potrjeno: prekršek pri prevzemanju Istrabenza

Medij: Delo Avtorji: Šuligoj Boris Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 03. 2012 Stran: 10

Višje sodišče Globe za Maksimo, Finetol, Maksimo Invest, Daimond, Fidino in NFD

Ljubljana - Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi proti šestim pravnim osebam in njihovim odgovornim potrdilo odločitev okrajnigci Sodišča, čiž je šlo za prekršek določil zakona o prevzemih. Prekršek je storilo šest pravnih oseb, ki so v postopku prevzemanja Istrabenza sklenile tako imenovani sporazum o finančnem inženiringu.


Odločbo o prekršku je že leta 2009 izdala Agencija za trg vrednostnih papirjev in z njo odločila, da morajo pravne osebe plačati skupaj 1,18 milijona evrov glob, odgovorne osebe pa skupaj 25.000 evrov glob. Sporazum o finančnem inženiringu so leta 2008 podpisale: Maksima Holding, Finetol, Maksima Invest, Daimond, Fidina in NFD Holding. Dogovorile so se, kako bo pet družb prevzemalo Istrabenz in kako bo pozneje vse svežnje delnic (v skupnem deležu malo manj kot četrtino Istrabenza) skupaj odkupila Maksima Holding, ki jo je posredno obvladoval Igor Bavčar. Edina pritožba, ki jo je upoštevalo višje sodišče, je bila, da med odgovornimi osebami ne bi smel biti Miro Golubič, ki ga je pri vodenju Maksime Holdinga že pred tem nadomestil Nastja Sušinski. Odločbo ATVP, da so vsi preostali kršili zakon o prevzemih, je najprej potrdilo ljubljansko okrajno, zdaj pa še višje sodišče. Sporazuma o finančnem inženiringu Maksima Holding ni izpeljal, saj se je konec leta 2008 začel sesuvati špekulantski model prevzema Istrabenza, ki je slovenskemu gospodarstvu in bankam zapustil uničujoč delež dolgov.

"V Vzajemni za interese vseh zavarovancev"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.


Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Janko Kastelic: Čas za dogovor z bankami le še do sestave bilanc

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18

Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.

Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.

Prezadolženi Hoteli Bernardin iščejo kupca za svoje hotele

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 23. 01. 2012

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da bodo morali Hoteli Bernardin ceno za reševanje družb iz poslovnega sistema NFD plačati s prodajo najmanj enega izmed njihovih hotelskih kompleksov. Glavni izvršni direktor Hotelov Bernardin Čedomil Vojnič in predsednik upravnega odbora družbe Stanislav Valant sta že lani začela s postopki za prodajo okoli pet milijonov evrov vrednega hotela Piran in hotelskega kompleksa Simonov zaliv, ki je ocenjen na okoli 20 milijonov evrov, vendar jima je doslej uspelo prodati le nekatere manjše nepremičnine.

Po prvotnih načrtih bi moralo do prodaje katerega od večjih hotelov priti že lani, vendar so zaradi prenizkih ponudb v družbi odločitev o prodaji preložili na sredino letošnjega leta. Prodajo najmanj enega od večjih hotelskih kompleksov ali več manjših hotelov po neuradnih informacijah zahtevajo zlasti bančne upnice, pri katerih so morali Hoteli Bernardin zastaviti že večino svojih nepremičnin. Pod hipoteko so tako po zadnjih podatkih Grand hotel Bernardin, Grand hotel Metropol, hoteli Histrion, Roža, Lucija, Salinera in Piran, vile Maia, Galeb in Barka, apartmaji Strunjan ter celo nekatera parkirišča.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.