Pivovarna Laško

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 18. 10. 2014 Stran: 9

Delničarski sporazumi Nad povabilom VZMD nekateri mali delničarjiogorčeni, potencialne prodaje SaveRe nihče uradno ne potrjuje

Ljubljana - Ali bo Pozavarovalnica Sava kmalu naprodaj in nanjo iz zasede že prežijo potencialni kupci? Na to namiguje tudi VZMD, ki male delničarje vabi, naj pristopijo k podpisu delničarskega sporazuma. Zvonko Ivanušič, predsednik uprave Save Re, o konkretnih lastniških spremembah ne ve ničesar, iz Slovenskega državnega holdinga (SDH) odgovarjajo, da postopkov o prodaji Save Re ne vodijo.

Toda na VZMD, vseslovenskem združenju malih delničarjev, kjer so pripravili delničarski sporazum in ga odposlali več kot 5200 malim delničarjem Pozavarovalnice Sava, povabilo k sporazumu gradijo prav na potencialni nevarnosti, da je pozavarovalnica sredi morebitnih lastniških premetavanj, ki ne bodo nujno dobre za male delničarje; prej obratno. V povabilu navajajo, da naj bi bila Sava Re tarča, za katero veljajo raznoteri interesi za prevzem, korenito lastniško preoblikovanje ali strateško povezovanje, ti procesi pa bi lahko potekali »praviloma mimo in za hrbtom malih delničarjev«. In prav zato najbi VZMD male delničarje obvaroval s predlaganim delničarskim sporazumom oziroma pogodbo o posredovanju, v katerega so tudi zapisali, »da na trgu obstaja interes po lastniško-strateškem preoblikovanju Pozavarovalnice Sava«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 10. 2014 Stran: 8

PODJETJA

Uprava Pivovarne Laško pod vodstvom Dušana Zorka si je zamislila, da bo pred delničarje prišla z že sklenjenim dogovorom z izbranim strateškim partnerjem, vendar pa nekateri večji delničarji tako pomembne odločitve ne nameravajo prepustiti upravi Laškega, temveč želijo imeti besedo tudi pri pogajanjih.

Pri iskanju strateškega partnerja, ki bi v lastništvo Pivovarne Laško vstopil z vplačilom novega kapitala, uprava pod vodstvom Dušana Zorka očitno le ne bo imela prostih rok. V Laškem so namreč načrtovali, da bodo novega lastnika izbrali kar sami, a jim to zdaj nameravajo preprečiti nekateri večji delničarji. Želijo namreč imeti aktivno vlogo pri izbiri lastnika in nadzor nad celotnim postopkom.

Na pobudo Kapitalske družbe in Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki imata v lasti skoraj tretjino lastništva, naj bi se v zadnjih dneh nekateri večji lastniki že začeli pogajati o oblikovanju konzorcija, prek katerega bi se nato vključili v neposredna pogajanja s potencialnimi strategi. Konzorcij naj bi po neuradnih informacijah zaživel že v prihodnjih dneh, doslej pa naj bi se mu neformalno že pridružili delničarji, ki imajo v lasti okoli 40 odstotkov Laškega.

Delničarji nočejo biti le glasovalni stroj

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 25. 09. 2014 Stran: 7

TURIZEM

Potem ko je manjša skupina delničarjev preprečila dokapitalizacijo, bo uprava Thermane najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek prisilne poravnave.

Skupina malih delničarjev Thermane, zbrana okoli nekdanjega direktorja Romana Matka in celjskega odvetnika Boruta Sokliča, je včeraj za las preprečila dokapitalizacijo laške družbe, ki se je zaradi 75-milijonske naložbe v nov turistično-zdraviliški kompleks znašla na robu stečaja. Toda njihova zmaga utegne biti pirova.

Ker predlog za dokapitalizacijo v višini do 16 milijonov evrov ni bil potrjen, bo uprava Thermane pod vodstvom Andreja Bošnjaka najkasneje do torka na sodišče vložila predlog za začetek postopka prisilne poravnave. Prek tega bodo banke prevzele popolni nadzor nad Thermano, sedanji lastniki pa bodo izgubili vse svoje delnice. Thermana je sicer poleg Trima eden redkih primerov, kjer so bile banke pripravljene del svojih terjatev pretvoriti v kapital tudi brez predhodne razlastitve sedanjih lastnikov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 09. 09. 2014 Stran: 8

TURIZEM

Mali delničarji Thermane se bodo očitno do zadnjega borili proti razlastitvi. Dokapitalizacije, prek katere bi banke prevzele lastništvo, ne nameravajo podpreti. Družba po njihovem mnenju namreč sploh ni insolventna, cena dokapitalizacijske delnice pa je občutno prenizka.

Usoda Thermane, ki jo je 75-milijonska naložba v nov turistično-zdraviliški kompleks pripeljala do roba stečaja, je, kot kaže, v rokah sedanjih lastnikov in bančnih upnic. Banke bodo morale namreč v kapital Thermane pretvoriti do 16 milijonov evrov terjatev, še pred tem pa bodo dokapitalizacijo na skupščini morali podpreti lastniki.

O dokapitalizaciji bi morali delničarji odločati na četrtkovi skupščini. Toda uprava Thermane je skupščino tik pred zdajci preklicala in za 24. septembra sklicala novo z identičnim dnevnim redom. Uradno so se za to v družbi odločili, ker se četrtkove skupščine niso nameravali udeležiti vsi delničarji, zaradi česar sklepi ne bi bili veljavno sprejeti. Toda tudi razpleta prestavljene skupščine za zdaj še ni mogoče napovedati. Mali delničarji, ki imajo v lasti okoli 16 odstotkov delnic in ki jih zastopa odvetnik Borut Soklič, dokapitalizacije namreč ne nameravajo podpreti, na skupščini pred dobrim tednom dni pa so zahtevali številna pojasnila uprave in napovedali vložitev več izpodbojnih tožb. »Predloga za dokapitalizacijo ne bomo potrdili. Zahtevali smo cenitveno poročilo, na podlagi katerega je bilo ugotovljeno, da je družba insolventna, vendar nam ga uprava ni želela razkriti,« je včeraj pojasnil Soklič. Po ocenah Sokliča, ki med drugim zastopa tudi bivšega direktorja Thermane, je lanska izguba previsoko prikazana in ne kaže dejanskega stanja. »Cenitev nepremičnin je opravil isti cenilec kot pred dvema letoma, pri čemer je sedanje vrednotenje polovico nižje od prejšnjega,« opozarja.

Medij: Svet24 Avtorji: STA,R.S. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 02. 09. 2014 Stran: 2

MERCATOR

Včeraj opoldne se je iztekla prevzemna ponudba hrvaškega Agrokorja za preostale delnice Mercatorja. Agrokor, ki je junija od konzorcija prodajalcev na čelu s Pivovarno Laško pridobil 53,12-odstotni delež Mercatorja, za delnico tudi tokrat ponuja 86 evrov. Za zdaj še ni jasno, ali bo prvemu možu Agrokorja Ivici Todoriču iz lastništva največjega trgovca v Sloveniji uspelo iztisniti nekaj več kot 1 1 tisoč malih delničarjev. Agrokor je za 53,12-odstotni delež odštel nekaj več kot 172 milijonov evrov, za preostanek pa potrebuje še okoli 152 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 08. 2014 Stran: 7

Skupščine

V ponedeljek se izteče Agrokorjeva prevzemna ponudba za Mercator. Medtem je hrvaška skupina Ivice Todoriča na včerajšnji skupščini slovenskega trgovca že imenovala nov nadzorni svet. V ponedeljek se izteče prevzemna ponudba Agrokorja za Mercator. Ponudbo hrvaškega trgovca, ki mu je konzorcij prodajalcev Mercatorja že prodal 53,12- odstotni delež, naj bi na presenečenje Agrokorja sprejela tudi Unicredit banka.

Ta je, spomnimo, osemodstotna lastnica Mercatorja, konzorciju prodajalcev, v katerem so bile banke in družbe iz Skupine Pivovarna Laško, pa se ni pridružila. V hrvaškem trgovcu naj bi računali na to, da jim deleža od Unicredita, ki jih bo stal okoli 34,5 milijona evrov, za zdaj še ne bo treba odkupiti. Kako se bodo odločili hrvaški pokojninski skladi, še ni jasno, po neuradnih informacijah pa ponudbe naj ne bi sprejeli. Ponudbo 86 evrov za delnico naj bi do včeraj že sprejelo okoli 6000 oziroma polovica malih delničarjev slovenskega trgovca, a Agrokor naj bi po prevzemu komaj obvladoval tri četrtine kapitala. Agrokor je za 53,12- odstotni delež odštel nekaj več kot 172 milijonov evrov, za preostanek pa potrebuje še okoli 152 milijonov evrov.

Medij: Večer Avtorji: Klapš Srečko Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2014 Stran: 7

Društvo MDS pred današnjo skupščino Perutnine Ptuj pisalo Romanu Glaserju, ki MDS in Kapitalski družbi očita "tradicionalno predskupščinsko destruktivnost"

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) se je včeraj odzvalo, kot je zapisalo, na "že ustaljeno prakso Perutnine Ptuj (PP), ki pod vodstvom predsednika uprave dr. Romana Glaserja nekaj dni pred skupščino z izjavami za javnost, ki so namenjene odvračanju pozornosti od dejanj uprave PP in od dejstev posebne revizije ter revizorjevega mnenja v letnem poročilu, napada Društvo MDS".

V pismu, ki ga je podpisal predsednik Društva MDS Rajko Stankovič in ga naslovil tudi na predsednika nadzornega sveta PP dr. Boruta Bratino, se v MDS odzivajo na Glaserjeve navedbe, da sta predlagatelja dodatne točke dnevnega reda skupščine PP prejudicirala, kaj bo pisalo v revizijskem poročilu BDO Revizije, ki ni ugotovila škodnih primerov. "Društvo MDS pa je svoje tendence nadgradilo do te mere, da je eno izmed dodatno predlaganih točk utemeljilo izključno z vsebino časopisnega članka. S takšnim ravnanjem ne le da Kapitalska družba (Kad) in Društvo MDS dokazujeta usklajenost uničevalnega prizadevanja z identičnima zahtevkoma, ki pomenita pravni in korporativni presedan, ampak tudi eksplicitno prejudicirata odločitev skupščine in zlorabljata pravice manjšinskih delničarjev," v pismu delničarjem meni Glaser. Društvo MDS namreč predlaga Odvetniško pisarno Klešnik & Logar za pravno oceno utemeljenosti vložitve tožb in za pripravo ter vložitev tožb za odškodninsko odgovornost uprave Perutnine Ptuj in nekdanjega nadzornega sveta, ki ga je vodil Radovan Stanič. MDS v nasprotnem predlogu želi tudi, da namesto dosedanjega revizorja KPMG letošnje posle revidira Constantia plus. Kad pa predlaga odvetniško družbo Odvetniki Šelih & partnerji za vložitev tožb na podlagi poročila BDO Revizija.

Zadolžitev za 26 milijonov

Medij: Delo Avtorji: Unknown Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Naslovna stran Datum: 12. 07. 2014 Stran: 1

Trgovanje z delnicami Istrabenza Pravnomočni zaporni kazni za Igorja Bavčarja in Boška Šrota

Ljubljana - Skupini pravnomočno obsojenih gospodarstvenikov sta se pridružila še Igor Bavčar in Boško Šrot. Višje sodišče je potrdilo sedem let oziroma pet let in deset mesecev zapora za nekoč prva človeka Istrabenza in Pivovarne Laško zaradi trgovanja z delnicami Istrabenza.

Višji sodniki so potrdili tudi kazen za nekdanjega predsednika uprave Maksime Holdinga Nastjo Sušinskega, ki bo moral v zaporu prestati tri leta in devet mesecev, za njegovega brata Kristjana Sušinskega, nekdanjega svetovalca za finance v Istrabenzu, pa so kazen znižali na tri leta, plačati bo moral tudi 35.000 evrov denarne kazni. Za Bavčarja (na fotografiji zgoraj) je višje sodišče potrdilo tudi odločitev o plačilu dobrih 21 milijonov evrov nezakonito pridobljenega denarja.

Medij: Vestnik Murska Sobota Avtorji: Peček B. Bernarda Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 10. 07. 2014 Stran: 4

Agrokor - Mercator + Konzum = MercZum

Zaposlenim se za delovna mesta v prodajalnah menda ni treba bati, kupci pa pričakujejo ugodnejšo izbiro

Se bo za Pomurje s prodajo Mercatorja kaj spremenilo? Verjetno ne. Tokrat bo ostala enaka še barva. Pravzaprav se ne da več kaj veliko spremeniti ali zmanjšati, kajti na trgovinskem zemljevidu Pomurja se je v zadnjih dvajsetih letih marsikaj spremenilo ravno zaradi centralizacije in širitve Mercatorja - najprej z združevanjem enot, nato s prevzemom Potrošnika in Živil. Maloprodajna mreža seje vse bolj krčila, prodajale so se nepremične in tudi sedanja opuščena podoba mesta Murska Sobota s prazno Blagovnico in Šopingom je predvsem zasluga dosedanjih Mercatorjevih »reorganizacij« in »racionalizacij«. Ostalo je še okrog 30 prodajnih enot. Po več kot desetih letih načrtovanja velikega nakupovalnega središča sredi Murske Sobote na prostoru, ki ima za Mursko Soboto zgodovinsko vrednost, saj so bili tukaj stara bolnišnica, Murina šivalnica in nato dolga leta sedež Veletrgovine Potrošnik, je bilo že lani vsem v Pomurju jasno, da iz obljubljenega megasredišča s 120 zaposlenimi, s 26 drugimi lokali in skoraj 400 podzemnimi garažami ne bo nič. In prav z gradnjo tega središča, ki so jo prelagali iz leta v leto, sta bila povezana nadaljnji razvoj in urejanje velikega dela mesta. Tudi število zaposlenih se je zmanjševalo že nekaj let, predvsem v režiji Mercatorja, opustili so neuspešne prodajne programe in trge na Balkanu, kjer niso uspeli - na primer v Albaniji in Bolgariji.

Medij: Delo Avtorji: Einspieler Vili Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 01. 07. 2014 Stran: 9

Skupščina Pivovarne Laško Zorko ni razkril, kako je s prodajo Radenske in Dela

Laško - Delničarji Pivovarne Laško so se na včerajšnji skupščini seznanili z začetkom postopka iskanja strateškega investitorja. Ker se Laščani sami ne morejo razdolžiti, gre za najpomembnejšo odločitev v delniški družbi po podpisu sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju z vsemi 18 bankami upnicami.

Predsednik uprave Dušan Zorko je pojasnil, da družba od imenovanja nove uprave julija 2009 vsa svoja prizadevanja usmerja v vzpostavitev poslovnega modela, ki bo omogočil njen razvoj. S podpisom sporazuma o prestrukturiranju in mirovanju, po katerem je končna zapadlost večine kreditov družb reprogramirana do konca leta 2016, ki so ga Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska podpisale z bankami 30. aprila letos, so si zagotovili preživetje.