Zbiranje pooblastil - Abanka, Mladinska knjiga Založba, Iskra Avtoelektrika,
Banka Celje, Zavarovalnica Triglav, Istrabenz, Cinkarna Celje - TUKAJ
Probanka
Komentar Društva MDS na izjave Franca Bobinca in Tomaža Berginca glede 'prijateljskega' vstopa Gorenja v lastništvo ETI Elektroelement, d.d.
GORENJE namesto MERKURJA v lastništvu ETI Elektroelement, d.d., Izlake
Društvo MDS resno dvomi v iskrenost izjave predsednika Gorenja, d.d., in člana nadzornega sveta ETI Elektroelement Franca Bobinca o sklenjeni kompenzaciji z Merkurjem. Zato se upravičeno sprašujemo zakaj Gorenje v obvestilu na SEONET-u štev: INI-1099/10 z dne 13.09.2010 ni kompenzacije omenilo niti z besedico!? Še bolj nenavadno pa je, da je kompenzacijska cena, ki je skoraj enaka knjigovodski (kar kot zastopniki delničarjev ETI Izlake pozdravljamo, smo pa kot delničarji Gorenja zaskrbljeni), saj v poslovnem svetu velja nepisano pravilo, da je kompenzacijska cena vedno bistveno nižja od tržne cene, saj ceno narekuje upnik in ne dolžnik. Tudi komentar mag. Tomaža Berginca, predsednika Uprave ETI, da ga veseli, da je Gorenje kupilo te delnice in hkrati pove, da so le te vinkulirane, kaže, da je z nakupom bil v naprej seznanjen in vstopu »prijateljskega« Gorenja ni nasprotoval, saj sta s tem Uprava in NS obdržala glasovalni ustroj za prihodnje skupščine. Hkrati naj spomnimo, da je z drugimi besedami povedal, da v ETI-jevo lastništvo ne spustijo nikogar (VINKULACIJA), ki ne bo naklonjen trenutni Upravi in NS.
Velenje, Izlake, 14. september 2010
Na zadnji skupščini za prevlado odločilen prav Merkurjev paket
Naj spomnimo, da so prav te delnice na zadnji skupščini ETI-ja (oznaka delnice: EITG) dne 7. julija 2010 je 22.627 delnic ETIG, ki jih je v posesti imel Merkur, zastopal kar vodja pravne službe ETI-ja, kar je na skupščini pomenilo pomembnih 5,76 % glasovalnih pravic. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je že takrat razpolagal z informacijo, da je nakup teh delnic bil že izveden s terminsko pogodbo. To pomeni, da je Merkur že prodal svoje delnice ETI-ja, (takrat smo le ugibali, da je to bil nakup ETI-ja v sklad lastnih delnic), vendar je njihov prepis zadržal do izteka skupščine. Društvo MDS je tedaj zahtevalo, da se jim odvzamejo glasovalne pravice, a predsedujoči skupščine temu predlogu ni ugodil.
Ali so malim delničarjem na zadnji skupščini »s prevaro« onemogočili sprejemanje pomembnih odločitev?
Na žalost se v Društvu MDS ne moremo znebiti občutka, da so male delničarje na zadnji skupščini želeli peljati »žejne čez vodo«. V kolikor teh glasovalnih pravic ne bi obvladovali »poslušni« pooblaščenci, ki so brezpogojno naklonjeni Nadzornemu svetu in Upravi, bi predstavniki Društva MDS, ob podpori ostalih pooblaščencev delničarjev, imeli pri treh pomembnejših sklepih kar 51,58 % do 53,67 % večino. S takšno večino bi bili izglasovani sklepi o odpoklicu treh članov NS iz vrst kapitala (Kramarja, Bobinca in Lenassija), o odpravi vinkulacije in pripravi vseh dejanj za uvrstitev delnice na borzo (druga dva sklepa (vinkulacija in borza), bi v tem primeru imela zadostno podporo, le predčasni odpoklic ne bi uspel, saj je potrebna kvalificirana kar 75 % večina vseh navzočih).
Ali se v Eti Izlake ponavlja zgodba INGOR-ja? GORENJE gre v 25 mio EUR vredno dokapitalizacijo, a je že zapravilo 1,3 mio EUR za nakup 4,53 % deleža v ETI IZLAKE
V četrtek, 9.9.2010 je Gorenje objavilo pričetek 25 mio EUR vredne dokapitalizacije, ki je uradno pričela teči danes, ko nas je obvestilo o opravljenem nakupu paketa delnit ETI Izlake v višini 1,3 mio EUR.
Ko je Društvo MDS v imenu dveh pooblastiteljev (sedaj le enega, saj so drugega uspeli »začasno« prepričati, da mu bodo v kratkem »uredili odkup po njegovih željah glede cene«), vložilo izpodbojno tožbo na ničnost sklepa o odkupu v sklad lastnih delnic, je v »igro« vstopilo Gorenje Franca Bobinca, člana NS Eti-ja, ki je za eno delnico odštelo kar 57,07 EUR. To le dokazuje vse navedbe Društva MDS o podcenjenosti nakupa v sklad lastnih delnic.
VINKULACIJA VELJA SAMO ZA DELNIČARJE, KI NISO V »STRATEŠKEM INTERESU« NS IN UPRAVE
Probanka, d.d. - Kontaktni podatki
Najbolje plačani menedžerji lani z najmanj 21 milijoni prejemkov
Nadzorniki Vzajemne zamolčali imenovanje tretje članice uprave Karmen Ponikvar
Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 15. 03. 2012 Stran: 19
Ljubljana - Nadzorni svet Vzajemne je na seji minuli teden imenoval tri članice uprave zavarovalnice in ne le dveh, Milojko Kolar in Katjo Jelerčič, kot so sporočili javnosti. Več virov nam je zatrdilo, da je bila v upravo imenovana tudi Karmen Ponikvar, sicer direktorica Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), čeprav si nekateri, med drugim očitno tudi predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, prizadevajo, da njeno imenovanje ne bi bilo veljavno. Ko smo jo namreč prosili za pojasnila, je dejala, »da podrobnosti glasovanja niso pomembne.«
Do zapleta pri imenovanju Ponikvarjeve je prišlo zaradi interpretacije rezultata glasovanja nadzornikov, zaradi česar so se že obrnili na pomoč zunanjih pravnih strokovnjakov. Za Ponikvarjevo so glasovali trije člani nadzornega sveta, medtem ko sta bila dva proti, dva pa sta bila vzdržana, nam je zatrdilo več virov. Po glasovanju naj bi bili nadzorniki deležni razlage, da je za imenovanje potrebna večina glasov vseh nadzornikov, torej vsaj štirje glasovi. A zakon o gospodarskih družbah določa, da je za veljavnost sklepa potrebna večina oddanih glasov. Tudi statut Vzajemne določa, da sprejema nadzorni svet zavarovalnice sklepe z večino oddanih glasov. Glede na to, da je Ponikvarjeva prejela tri od petih oddanih glasov, je bila torej imenovana v upravo Vzajemne.
Menedžerske družbe s 380-milijonskimi dolgovi komaj financirajo obresti
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27.02.2012 Stran: 19
Ljubljana - Finančno nevzdržni menedžerski prevzemi puščajo posledice ne le v bankah, ki morajo oblikovati vedno nove oslabitve, temveč tudi pri prevzetih družbah, ki morajo svojim finančno izčrpanim lastnikom namenjati vedno večje zneske.
V Sloveniji izvedeni menedžerski prevzemi so doslej po dosegljivih podatkih največji zaslužek prinesli vodilnim kadrom Lesnine z njenim direktorjem Bojanom Papičem (desno) na čelu ter Borisu Pipanu (levo), ki je prek Sarinija prevzel Etro 33. (Foto: Dokumentacija Dnevnika)
Iz prevzetih družb stotine milijonov
Naše analize kažejo, da so samo največje menedžersko prevzete družbe od leta 2009 svojim lastnikom izplačale za med 150 in 200 milijoni evrov dividend, na več pol milijarde evrov pa se ocenjuje višina posojil, ki so jih morala prevzeta podjetja prevzeti od svojih lastnic, ker jih banke niso želele več kreditirati. Kljub temu številna menedžerska podjetja le stežka financirajo že obresti na posojila, le redkim pa je v zadnjih dveh letih uspelo odplačati tudi večji del glavnice posojil. Največjih 41 še delujočih menedžerskih podjetij ima po podatkih s konca leta 2010 najetih še za kar 380 milijonov evrov posojil oziroma le deset milijonov evrov manj kot konec leta 2009. Največ, in sicer še okoli 35 milijonov evrov posojil, morajo odplačati Protej menedžerjev ACH, Perspektiva FT Darija in Vesne Južna ter menedžerji Impola oziroma njihova družba Impol 2000. Le pet milijonov evrov manj dolgov ima družba Maos, prek katere sta Dušan Šešok in Jože Godec prevzela Iskro, nekaj več kot 20 milijonov evrov posojil pa je ostalo družbi H&R menedžerjev Hidrie na čelu z Edvardom Svetlikom.
Prenos posojil na prevzete družbe
Ena najpogostejših oblik financiranja menedžerskih prevzemov je bila v zadnjih letih predvsem združitev prevzemnika in njegove tarče, kar je tudi najhitrejši način, kako dolgove s prevzemnika prenesti na tarčo. S tem manevrom so menedžerji Lipa Bled na čelu z Alojzom Burjo celotna posojila prenesli z družbe Les Invest na Lip Bled. Pred prevzemom je imel Lip Bled ob skoraj 30 milijonih evrov kapitala le slaba dva milijona evrov finančnih obveznosti, do konca leta 2010 se je kapital družbe zmanjšal za več kot polovico, finančne obveznosti pa so presegale deset milijonov evrov. Na podoben način so se izvedli tudi prevzemi Jate Emone, Jadrana, Tosame in SCT.
Čeprav jim ni uspelo izvesti pripojitve, pa so skozi leta del posojil uspeli prenesti na prevzete družbe tudi menedžerji Hidrie. Njihova družba H&R je imela namreč konec leta 2010 pri družbah v Skupini Hidria najetih za skoraj deset milijonov evrov dolgoročnih posojil. Matej Raščan oziroma njegova družba Monera se je pri Delu Revijah zadolžila za okoli 32 milijonov evrov, Alpina je svoji lastnici posodila dobrih pet milijonov evrov, Bine Kordež je na Merkur prenesel za okoli 200 milijonov evrov posojil, Skupina Pivovarna Laško pa je pod vodstvom Boška Šrota Infondu Holdingu in Centru Naložbam posodila več kot sto milijonov evrov.
Celotna posojila v višini 5,2 milijona evrov si je pri družbah v skupini zagotovila tudi lastnica LTH Ulitkov, družba Lior Invest. Osem milijonov evrov si je pri hčerinskih in odvisnih družbah sposodila Perspektiva FT, družba Fond (četrtinska lastnica Kolektor Group) je imela konec leta 2010 pri družbah v skupini najetih za pet milijonov evrov posojil, Trimo Investments pa si je pri Skupini Trimo sposodil okoli 2,5 milijona evrov. Tudi štirje največji lastniki KD Group Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina imajo pri zunanjih posojilodajalcih najetih le še manjši del posojil, na mestu največjega posojilodajalca njihovih zasebnih podjetij pa so z več kot 20 milijoni evrov KD Group in njegove hčerinske družbe.
V Merkurju presegli načrte
Medij: Gorenjski glas Avtorji: Bogataj Boštjan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ekonomija Datum: 24. 02. 2012 Stran: 7
"V Merkurju smo sicer v letu 2011 sledili zastavljenemu programu finančnega in poslovnega prestrukturiranja in poslovali pozitivno," pravi prvi mož Merkurja Blaž Pesjak.
Naklo - Za Merkurjem je hudo lansko poslovno leto, ko so šele avgusta s potrditvijo prisilne poravnave začeli pisati novo zgodovino družbe. "Načrtovani rezultat iz poslovanja smo kljub nižjim prihodkom od prodaje presegli, saj nam je izpad pri razliki v ceni zaradi nižje prodaje uspelo nadomestiti z uspešnim obvladovanjem stroškov," pravi predsednik uprave Blaž Pesjak.
Ker računovodski izkazi za poslovno leto 2011 še niso bili potrjeni na nadzornem svetu, o konkretnih številkah ne želijo govoriti. Zato pa je iz Poročila o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja iz sredine meseca razvidno, da je Merkur lani ustvaril skoraj 227 milijonov evrov prihodkov, samo v zadnjih treh mesecih 65 milijonov evrov (vsi podatki so nerevidirani). Poslovni izid preteklega leta prikazuje skoraj 32 milijonov dobička, v zadnjih treh mesecih pa deset milijonov evrov minusa (slednje zaradi prvega poplačila upnikom po načrtu prisilne poravnave). Seveda družbo obremenjujejo še številni grehi iz preteklosti, tudi 217 milijonov evrov iz preteklih let V letu 2010 je Merkur ustvaril več kot 220 milijonov evrov izgube, ob koncu leta 2011 pa so imeli za 380 milijonov evrov dolgoročnih in 125 milijonov evrov kratkoročnih obveznosti.
Janko Kastelic: Čas za dogovor z bankami le še do sestave bilanc
Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 22. 02. 2012 Stran: 18
Ljubljana - Predsednik uprave Finetola Janko Kastelic je včeraj posredno potrdil naše poročanje, da bo brez dogovora z bankami o odpisu ali pretvorbi dela posojil v kapital Finetol končal v insolvenčnih postopkih. »Z bankami upnicami se še vedno dogovarjamo o prestrukturiranju dolgov družbe, vendar dokončnega dogovora še ni. Do zaključka dogovorov mora priti v najkrajšem času, še preden bomo dokončno sestavili računovodske izkaze za preteklo leto,« je za Dnevnik povedal Kastelic in tako nakazal, da bo Finetol brez uspešnega dogovora leto 2010 zaključil z negativnim kapitalom.
Naših informacij, da so bankam ponudili možnost prostovoljne poravnave, Kastelic ni želel komentirati, saj naj bi bila vsebina načrta finančnega prestrukturiranja za zdaj še poslovna skrivnost. Skop s pojasnili je bil tudi vodja financ v družbi Maksima Invest Matija Kolar, sicer tudi predsednik nadzornega sveta Finetola. »Družba Maksima Invest je že dlje časa v postopku prestrukturiranja svojih dolgov do večjih upnikov. Dokler pogajanja niso zaključena s podpisom dogovora oziroma pogodbe, pa ne moremo v zvezi s tem ničesar komentirati,« je bil kratek Kolar.
Delavci Alposa protestirajo in upajo
Medij: Novi tednik Celje Avtorji: U. Š. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 10. 2011 Stran: 4
Svet delavcev šentjurskega Alposa opozarja na dogajanja in obljube
Čeprav uradne potrditve praktično ni mogoče dobiti, je uprava Alposa najverjetneje v petek na celjsko okrožno sodišče podala predlog za umik prisilne poravnave in uvedbo stečajnega postopka.
Vseh šest lastnikov Alposa (Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor, Abanka Vipa, Probanka, Factor banka in jeseniški Acroni) je, kot smo poročali, na torkovi skupščini soglasno in praktično brez razprave zavrnilo predlagano dokapitalizacijo družbe s stvarnimi vložki. Uprava z Ljubomirjem Osovnikarjem na čelu je predlagala, da bi se osnovni kapital družbe povečal z vložki v višini dobrih 27 milijonov evrov in bi po povečanju znašal malo več kot 28 milijonov evrov.
Uprava predlaga stečaj Alposa
Medij: Delo Avtorji: P. S. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 22. 10. 2011 Stran: 10
Šentjur - Kot je bilo pričakovati po torkovi skupščini delničarjev Alposa, ki niso podprli novega kroga dokapitalizacije (osnovni kapital bi se z enega povečal na 28 milijonov evrov), se poslovanje šentjurskega proizvajalca kovinske opreme nezadržno končuje. Uprava Alposa je (po naših podatkih) na celjsko okrožno sodišče včeraj vložila predlog za uvedbo stečajnega postopka. O njem bo sodišče najbrž odločalo že na začetku prihodnjega tedna in najbrž ni razlogov, da predlogu ne bi ugodilo in imenovalo stečajnega upravitelja. Kot so zagotovile banke upnice solastnice (NKBM, NLB, Probanka, Abanka Vipa, Factor banka) in Acroni (SIJ), bodo na hčerinsko Alpos Alu prenesli večji del zdravega jedra skupine in približno 30 odstotkov od 400 zaposlenih v Sloveniji (skupina zaposluje 700 ljudi). S sporočilom za javnost se je včeraj oglasil svet delavcev Alposa, ki je ogorčen zaradi načina, kako so nekoč zelo uspešno družbo pahnili čez rob, še bolj pa zaradi bank, ki niso upoštevale pogodbe o ravnanju upnikov v prisilni poravnavi in podjetju niso zagotovile 15 milijonov evrov za repromaterial.
Štajerski gospodarski lobi pripravlja menjave v upravi Vzajemne
Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 30. 09. 2011 Stran: 23
Ljubljana - Kaže, da Vzajemno zdravstveno zavarovalnico čakajo novi kadrovski pretresi. Napovedi o skorajšnjih spremembah v upravi, katere vodenje je komaj v začetku julijaprevzela Milojka Kolar, so se namreč pojavile takoj po konstitutivni seji avgustaimenovanega nadzornega sveta. Če se bodo te tudi uresničile, bo Vzajemna dobila že četrto upravo v treh letih.
Nova predsednica nadzornega sveta Aleksandra Podgornik, sicer predsednica Štajerske gospodarske zbornice, ne izključuje menjav v upravi. Ne pričakuje jih že na prihodnji seji nadzornega sveta, razen če ne bo kateri od nadzornikov odprl tega vprašanja. Po njenih besedah se bodo predvidoma prihodnji teden nadzorniki seznanili s poslovanjem Vzajemne in njenimi razvojnimi usmeritvami. »Od tega bo odvisna ocena, ali so potrebne spremembe v upravi,« je dejala Podgornikova in poudarila, da imajo z Vzajemno velike razvojne načrte. Na vprašanje, ali so že preverili, kakšne odpravnine so si v primeru razrešitve zagotovili nedavno imenovani člani uprave, pa je odgovorila, da podatke od uprave še pričakujejo.
V boju za prevlado v nadzornem svetu zmagali Štajerci
