Probanka

Društvo MDS pričakuje opravičilo Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozdravlja novico, da je policija v okviru kriminalistične preiskave ugotovila, da grožnje, ki jih je bil deležen guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec, niso bile povezane z njegovim delom oziroma funkcijo ki jo opravlja, seveda pa Društvo MDS še vedno obsoja tovrstne grožnje, ki jih je bil deležen guverner in njegovi svojci. Od Banke Slovenije in guvernerja dr. Jazbeca v odhodu v Društvu MDS pričakujemo opravičilo, potem ko je Banka Slovenije na vse možne načine skušala javnost prepričati, da za grožnjami stoji nekdo, ki je bil prizadet v sanaciji bank. V minulih tednih smo zaradi izjave Banke Slovenije v Društvu MDS prejeli številna vprašanja, če je morda tudi nas 'obiskala policija'. Zaradi neposredne obtožbe, da za grožnjami stojijo prizadeti v sanaciji bank, pričakujemo, da bo Banka Slovenije objavilo osebno opravičilo guvernerja dr. Jazbeca.

 

 Ljubljana, 12. april 2018


 

Delo: Policija ugotovila, da grožnje Jazbecu niso bile povezane z njegovim delom

Konec marca smo že poročali, da je neznani pošiljatelj na službeni prenosni telefon Boštjana Jazbeca prek SMS-sporočil prejel več groženj. Med drugim so grozili tudi njegovim otrokom. Jazbec bo zato zaprosil za policijsko zaščito.

Policija varovanja ne izvaja več, saj je bilo v okviru kriminalistične preiskave ugotovljeno, da so razlogi za to prenehali. Grožnje niso bile v povezavi z njegovim delom oziroma njegovo funkcijo, so sporočili s policijske uprave.

O vseh ugotovitvah bo zoper znanega osumljenca podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja Grožnje po členu 135/I-III KZ-1.

Poročanje časopisa Delo nadaljuje s citiranjem izjave Banke Slovenije oziroma guvernerja dr. Boštjana Jazbeca: »Od izvedbe sanacije bank v letih 2013/14 sem deležen medijskega linča, pozive k linču so mediji nekritično objavljali v pismih bralcev. V enem od njih je avtor, član ene od civilnih iniciativ imetnikov izbrisanih delnic oziroma podrejenih obveznic bank, posameznikom, ki smo sodelovali pri sanaciji, zagrozil, da nas bo v primeru, če pristojni organi ne bodo speljali postopkov zoper nas, 'ljudstvo pri naslednjem uporu linčalo'. Verbalnih napadov sem bil v zadnjih letih deležen tudi od mimoidočih na cesti. O storilcih nočem ugibati. Si pa upam trditi, da sem trn v peti zlasti vsem, ki so s sanacijo izgubili denar. Zato ponavljam: bančna sanacija leta 2013 je bila potrebna zaradi nepravočasnega in napačnega odziva vlad v letih 2008-2012, zlasti ker niso upoštevale pozivov k nujnim dokapitalizacijam največjih državnih bank.«

 

Društvo MDS od Banke Slovenije pričakuje ustrezen odziv in opravičilo za obtožbe

Tej izjavi so sledile tudi številne obsodbe različnih strokovnjakov, zato v Društvu MDS upamo, da bodo pričujoči strokovnjaki tudi sami zmožni opravičila, poleg Banke Slovenije in njenega guvernerja v odhodu.

Glede na sporočilo za javnost Banke Slovenije z dne 20.03.2018, v Društvu MDS pričakujemo, da bo Banka Slovenije na enak način objavil opravičilo zaradi neutemeljene obsodbe prizadetih v sanaciji bank.

Ustavno sodišče prihaja v nasprotje samo s seboj

V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ugotavljamo, da Ustavno sodišče RS očitno različno obravnava primere nespoštovanja ustavnih odločb in s tem posledično selektivno skrbi za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin. V oddaji Odmevi z dne 4. 4. 2018 je predsednica Ustavnega sodišča, dr. Jadranka Sovdat izpostavila, da bo v primeru neizvrševanja odločbe Ustavnega sodišča na primeru financiranja zasebnih osnovnih šol, sodišče lahko uporabilo tudi t. i. postrožitev sankcije oz. povedano drugače, da bi Ustavno sodišče lahko samo določilo način izvršitve odločbe. V Društvu MDS se sprašujemo, zakaj je Ustavno sodišče v identični situaciji, zavrnilo pobudo in ob tem izdalo odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017, v kateri je navedlo, da Ustavno sodišče ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca. 

 

Ljubljana, 5. april 2018


 

Predsednica Ustavnega sodišča dr. Jadranka Sovdat je na novinarski konferenci ob predstavitvi poročila Ustavnega sodišča za leto 2017 po navedbi STA, med drugim izpostavila problem nespoštovanja odločb Ustavnega sodišča in ugotovila, da pri tem ni napredka. Poudarila je tudi, da neupoštevanje odločb Ustavnega sodišča pomeni hudo kršenje načel pravne države. Imetniki kvalificiranih obveznosti bank, v katerih pravni in ekonomski položaj je bilo na podlagi odločb Banke Slovenije o izbrisu obveznic in delnic bank poseženo 18. 12. 2013, in ki še danes čakajo na sprejem zakona, ki bo uredil učinkovito sodno varstvo na podlagi odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, jih je predsednica Ustavnega sodiča neutemeljeno spregledala. Tudi v njihovi zadevi je namreč rok za odpravo ugotovljene neustavnosti določb ZBan-1 na podlagi odločbe Ustavnega sodišča potekel že konec maja 2017, pri čemer od samega izbrisa teče že peto leto.

V oddaji Odmevi na RTV Slovenija 1 z dne 4. 4. 2018 je dr. Jadranka Sovdat, predsednica Ustavnega sodišča, kot primer neizvršitve odločbe Ustavnega sodišča izpostavila primer financiranja zasebnih osnovnih šol in povedala, da je v zvezi s to tematiko Ustavno sodišče prejelo novo pobudo, ki jo bo začelo kmalu obravnavati. Izrecno je poudarila, citirano: "V tem primeru se bo moralo Ustavno sodišče spraševati tudi o tem, ali je morebiti to primer, v katerem lahko uporabi t. i. postrožitev sankcije, kar pomeni, da bi lahko v tem primeru morebiti samo določilo način izvršitve odločbe".

Imetniki kvalificiranih obveznosti bank so ob taki izjavi nadvse začudeni in tudi prizadeti.

Nekateri izmed njih so preteklo leto na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti Zakona o Ustavnem sodišču in hkrati podali predlog za določitev načina izvršitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-295/13, zato ker zakonodajalec ni spoštoval te odločbe in ni izvršil z odločbo naložen sprejem pravne rešitve. V pobudi so opozorili tudi na preteklo ustavnosodno prakso, po kateri je Ustavno sodišče v preteklosti že naknadno določilo način izvršitve svoje, že izdane odločbe zato ker se zakonodajalec ni odzval na ugotovljeno neustavnost ureditve. Ustavno sodišče je pobudo zavrnilo z odločbo št. U-I-155/17 z dne 14. 12. 2017. V njej je presodilo, da Ustavno sodišče v sistemu delitve oblasti (zgolj v tem konkretnem primeru?) ne sme posegati v pristojnosti zakonodajalca, ter da določanje načina izvršitve odločb Ustavnega sodišča predstavlja izjemo, iz katere ne izhaja možnost naknadne določitve načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je še pojasnilo, da Ustavno sodišče nima ustreznih znanj in ne razpolaga z ustreznimi podatki za zakonodajno normiranje. Tovrstno argumentiranje imetniki kvalificiranih obveznosti bank lahko razumemo kot norčevanje iz prizadetih imetnikov in svojevrstno priznavanje nekompetentnosti Ustavnega sodišča oziroma tudi izogibanju odgovornosti in neizvrševanju poslanstva Ustavnega sodišča.

V luči včerajšnjih izjav predsednice Ustavnega sodišča glede možnosti uporabe t.i. »postrožitvene sankcije«, ki je v naknadni določitvi načina izvršitve že izdane odločbe Ustavnega sodišča, se prizadetim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank utemeljeno zastavlja vprašanje, ali Ustavno sodišče vse, ki jim je z Ustavo RS zagotovljeno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, obravnava enako in v vseh primerih dosledno spoštuje načelo pravne države.

Odziv Društva MDS na Odprto pismo guvernerja predsedniku RS

Banka Slovenije je na svoji spletni strani objavila Odprto pismo guvernerja Banke Slovenije, Boštjana Jazbeca, naslovljeno na Urad predsednika Republike Slovenije, g. Boruta Pahorja. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) ocenjujemo, da je Banka Slovenije že konec leta 2013 izgubila svojo kredibilnost, zato nas ponižujoč in žaljiv odnos do Urada predsednika Republike Slovenije ne preseneča. Z vidika korektnosti in dejanskih dejstev, pa želimo v Društvu MDS jasno izpostaviti, da Ustavno sodišče RS nikdar ni presojalo vsebine sanacije bank, pač pa je opozorilo na pravne pomanjkljivosti pri izvedbi sanacije in naložilo Vladi RS in Državnemu zboru RS, da pripravi dopolnilni zakon, ki bi prizadetim omogočil učinkovito sodno varstvo. Povedano drugače, avtorji sanacije (Banka Slovenije, Ministrstvo za finance in takratna Vlada RS) nosijo odgovornost za neustavno ureditev, ki je neposredno in posredno prizadela preko pol milijona državljank in državljanov.

 

Ljubljana, 22. marec 2018


Vlada, Ministrstvo in Banka Slovenije ne spoštujejo ustavne ureditve

Vlada po več kot letu dni (rok Ustavnega sodišča za sprejem zakona se je sicer iztekel že maja 2017) ni zagotovila sprejema zakona o dostopu do učinkovitega sodnega varstva, s čimer so prizadeti prikrajšani za temeljno ustavno pravico; pravico do sodnega varstva. 

Ker je torej zakonodaja pomanjkljiva, se noben sodni postopek še vedno ni pričel, celotna odgovornost pa je izključno na pripravljavcih zakona, torej zopet Ministrstvu za finance in seveda Banki Slovenije, ki sooblikuje zakon, po katerem naj bi izbrisani imeli dostop do učinkovitega sodnega varstva?! Še bolj žalostno je dejstvo, da zakon, ki ga je pripravila Vlada (beri: Ministrstvo za finance v sodelovanju z Banko Slovenije) ni dočakal obravnave v delovnih telesih Državnega zbora RS, po vsej verjetnosti zaradi tega, ker zakon v ničemer ne odpravlja protiustavnosti, temveč jo kvečjemu še poglablja; slednje je zelo jasno zapisala zakonodajno pravna služba Državnega zbora.

 

Nedopustnosti in neprimernosti guvernerja Banke Slovenije

Nedopustno in neprimerno je:

  • da je guverner Banke Slovenije s svojimi ravnanji dosegel, da je zoper njega spisana 46 strani dolga Odredba;
  • da guverner Banke Slovenije registrske sodnike zaradi pohitritve sodnih vpisov vabi na kosila;
  • da guverner Banke Slovenije z vsemi pravnimi manevri vsem prizadetim in celo Računskemu sodišču poskuša onemogočiti pregled sanacije bank, v isti glas pa poudarja, da je bilo s sanacijo vse v najlepšem redu itd.

V Društvu MDS pozivamo Guvernerja BS, da nemudoma omogoči strokovni in neodvisni pregled bančne sanacije računskemu sodišču, saj argument, da se tem posega v enotni bančni sistem ECB ne drži, saj smo v njega vstopili 1 leto in pol po izvedeni sanaciji, ki so jo v celoti plačali davkoplačevalci Republike Slovenije, ti pa imajo pravico izvedeti od nepristranske strokovne institucije, kar računsko sodišče nedvomno je, ali je bila sanacija izvedena z najmanjšimi možnimi stroški in z dolžno skrbnostjo.   

Društvo MDS obsoja grožnje s katerimi se sooča guverner Banke Slovenije in pričakujemo, da bo policija nemudoma raziskala ter ukrepa proti tistim, ki to počno. Guvernerju hkrati želimo veliko uspehov na novem delovnem mestu in ob tem upamo, da bo stroka vendarle lahko opravila svoje delo; če je vse tako kot zatrjuje guverner, potem težav ne bo nobenih. Hkrati si želimo, da Banka Slovenije omogoči enakopravni dostop do vseh informacij tudi tistim, ki so bili razlaščeni, saj so nenazadnje sanacijo bank plačali kot vlagatelji ter izgubili svoje vložke in zatem še kot davkoplačevalci, torej kar dvakrat. 

Stališče glede Mnenja ECB o Predlogu Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank

Stališče glede ocene Predloga Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ostaja enako kot prej ne glede na mnenja ECB.

V zvezi z mnenji ECB pa je treba še zlasti opozoriti na to, da iz mnenj ECB izhaja jasna zahteva, da se metoda ocene sredstev bank določi za nazaj, retroaktivno in torej v nasprotju s 155. členom Ustave in odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-295/13 z dne 19. 10. 2016, in sicer, da se izrecno določi, da je morala biti metoda skladna s standardi nadzora bank, ki so jih postavili ECB, Evropska komisija in EBA, ter da bi moral zakon za nazaj določiti, katere pravne vire je treba upoštevati pri oceni pravilnosti ocene sredstev bank.

Iz mnenja ECB izhaja, da naj bi celovita ocena sredstev bank temeljila na Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter Direktivi 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, pri čemer ta zakonodaja glede skupnega nadzora nad kreditnimi institucijami v času izreka izrednih ukrepov Banke Slovenije še ni veljala in se zato ne more uporabljati za nazaj.

Treba je izpostaviti, da bančna unija v času presečnih datumov, na katere so bile narejene ocene sredstev bank, to je dne 30. 9. 2013 za prvih pet bank in dne 30. 9. 2014 za Banko Celje, še ni bila vzpostavljena, kar pomeni, da metode cenitve v skladu s tedaj veljavno zakonodajo ni imela pooblastila določiti ne ECB ne EBA in ne Komisija. Enotni mehanizem nadzora (EMN), kot eden od stebrov bančne unije, ki ureja nov sistem bančnega nadzora v Evropi, ki ga sestavljajo Evropska centralna banka (v nadaljevanju ECB) in nacionalni nadzorni organi sodelujočih držav (nadzorni organ v RS je Banka Slovenije), deluje šele od 4. 11. 2014, poglavje o nadzoru iz Direktive 2013/36/EU pa šele od 1.1. 2016, to je po ugotovitvi vrednosti sredstev vseh bank. To pomeni, da pravna podlaga za uvedbo enotnih in skupnih pravil nadzora (t.i. Single rule book) vse do izreka odločb Banke Slovenije še ni bila vzpostavljena. Kakršnakoli zahteva, da se pravila vzpostavijo za nazaj, ko zanje še ni bilo nobene pravne podlage, bi pomenila retroaktivno določitev metode ocene vrednosti sredstev bank, ki bi bila v nasprotju tako z 155. členom Ustave kot tudi z odločbo Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč jasno povedalo, da je metoda bila določena s tedaj veljavno zakonodajo, zlasti ZBan-1, ter da lahko o zakonitosti metode torej odloči sodišče v odškodninskem sodnem postopku.

Po našem mnenju Mnenja ECB dejansko razkrivajo, da ocene sredstev bank, na katerih so temeljile odločbe Banke Slovenije o izreku izrednih ukrepov poslovnim bankam, niso bile izvršene v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, čeprav bi v skladu s tedaj veljavno zakonodajo, torej na podlagi ZBan-1, morale biti. Z ozirom na revidirana računovodska poročila poslovnih bank, ki so bila narejena v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, je torej vprašljivo, ali je bila ocena sredstev bank s strani Banke Slovenije na podlagi drugačnih metod zakonita in pravilna (sploh upoštevajoč enormni razkorak v oceni). To pa pod vprašaj postavi tudi zakonitost izrečenih izrednih ukrepov.

Obvezničarji z odredbo nad zastaralne roke

Medij: Delo (Gospodarstvo) Avtorji: Nejc Gole Teme: Mali delničarji Datum: Čet, 09. jun.. 2016 Stran: 9

Izbris Tožili bi Banko Slovenije in banke 

Ljubljana - S koncem leta se iztekajo zastaralni roki za vložitev odškodninskih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in delnic bank, zato so izbrisani lastniki podrejenih obveznic vložili začasno odredbo za ustavitev zastaralnih rokov. Pobudniki iz društva Mali delničarji Slovenije (MDS) in drugi pobudniki, ki jih zastopa Odvetniška pisarna Tamare Kek, so pred ustavnim sodiščem vložili ponovno zahtevo za začasno zadržanje določb zakona o bančništvu, in sicer da se tek zastaralnih rokov zadrži do odločitve ustavnega sodišča oziroma do izteka enega leta od objave odločitve ustavnega sodišča v uradnem listu, so včeraj sporočili iz društva MDS. 

Ustavno sodišče še vedno ni odločilo o pobudah za oceno ustavnosti določb zakona o bančništvu, s katerimi so bile leta 2013 v bančni sanaciji izbrisane vse obveznice in delnice NLB, NKBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Ustavno sodišče je prve pobude za oceno ustavnosti dobilo decembra 2013. 

»Pobudniki, ki so na podlagi odločb Banke Slovenije tako rekoč čez noč ostali brez vseh svojih naložb v podrejene obveznice in delnice bank, menijo, da nesprejetje odločitve ustavnega sodišča onemogoča ustrezno sodno varstvo,« so dodali v MDS. 

Sloveniji ni bilo treba popolnoma izbrisati vlagateljev

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija 1 z dne 18.02.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

 

IVO KORES: Iz Luksemburga prihaja ne najbolj spodbudna novica za državni proračun. Sloveniji v bančni dokapitalizaciji leta 2013 ni bilo treba razlastiti imetnikov podrejenih obveznic, generalni pravobranilec na sodišču Evropske unije je prst usmeril na ustavno sodišče, po njegovem mnenju mora presoditi, ali je bila pri tem kratena pravica do zasebne lastnine, mnenje pravobranilca je pomembno, saj ga sodišče Evropske unije navadno upošteva. Podrobneje Vesna Zadravec in Viki Twrdy.

DOPOLNJENO z ODZIVOM na žalostno izražanje predsednika Uprave, dr. Romana Glaserja: Zaradi dodatnih 43 milijonov EUR slabitev, bilanca 2013 skupaj minus 60 milijonov

Uprava Perutnine Ptuj, d.d., ki jo vodi dr. Roman Glaser je morala popravljati bilance družbe za leto 2013. Na to smo delničarji opozarjali že več let in smo vedno znova bili označeni kot »škodoželjni nagajači«. Očitno ne pomaga niti dejstvo, da Nadzornemu svetu predseduje dr. Borut Bratina, ki je hkrati med vidnejšimi predavatelji korporativnega upravljanja in med drugim tudi član Upravnega odbora ZNS. Bilanca leta 2013 je bila popravljena za kar 59.705.094 EUR (samo skupni znesek dodatnih slabitev finančnih naložb za leto 2014 znaša 43.440.235 EUR), kar predstavlja več kot 4-kratnik celotnega EBIT-a, doseženega v letu 2014. Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je skupaj s Kapitalsko družbo, d.d. (KAD) na osnovi navedenega podalo nasprotni predlog za nepodelitev razrešnice Upravi in NS, hkrati pa predlagamo tudi dodatno točko dnevnega reda: podelitev nezaupnice Upravi Perutnine Ptuj.

 

Ljubljana in Ptuj, 10. avgust 2015


 

Uprava dr. Romana Glaserja je na vse predstavljene podatke kakor tudi vse dotične grafe odgovorila s pisanjem "Zaradi tega tendenciozno in izkrivljeno prikazovanje  oziroma zavajanje z drugačnimi in ideološko ter osebnostno obremenjenimi objavami MDS predstavlja zavajajočo in za delničarje, tako tiste, ki jih zastopa MDS, kakor tudi druge, predstavlja škodljivo in neprofesionalno ter celo kaznivo početje." Ob vsem tem pa ni postregla z niti enim podatkom, ki bi ovrgel predstavljene številke; kar je seveda popolnoma razumljivo, saj gre za številke, pod katere se je Uprava sama podpisala. Obtožb dr. Glaserja pa smo v Društvu MDS žal navajeni, izrazosovlje dr. Glaserja pa je enako žalostno kot številke, ki so zapisane v letnih poročilo Perutnine Ptuj.

 

Za ogled prispevka na RTV Slovenija 1 z dne 11.08.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

 

Za ogled prispevka na Tele M z dne 11.08.2015 kliknite tukaj ali na sliko.

Uprava Perutnine Ptuj se hvali s poslovanjem ob skoraj 60 milijonski slabitvi – Nadzorni svet: kot da se ni zgodilo nič

V letnem poročilu družbe Perutnina Ptuj za leto 2014 so na straneh 133, 134 in 154 podrobneje razkriti popravki računovodskih izkazov za leto 2013, ki so osnovni kapital družbe znižali iz dobrih 90 milijonov EUR na manj kot 47 milijonov EUR (Razvidno iz 8 strani Letnega poročila 2014 in 54 strani Letnega poročila 2013). Nadzorni svet pod vodstvom dr. Boruta Bratine pa, kot da se ne bi nič zgodilo, na straneh 16 in 17 Letnega poročila 2014 piše o tem, kako »skrbno« so spremljali poslovanje družbe. Dr. Bratina celo navede, »/…/ da vsebina letnega poročila družbe predstavlja realni in verodostojni prikaz poslovanja družbe v letu 2014 /…/«.

Ta isti stavek je dr. Bratina zapisal tudi v Letnem poročilu za leto 2013 na strani 25, in sicer »/…/ da vsebina letnega poročila družbe predstavlja realni in verodostojni prikaz poslovanja družbe v letu 2013 /…/«. Še več, omenjeni strokovnjak prava in korporativnega upravljanja »na svoje mesto postavi« tudi revizorja, ki si je »drznil« podati mnenje s pridržkom in naprej navaja: 

»Nadzorni svet se je podrobno seznanil z revizijskim poročilom o poslovanju družbe za poslovno leto 2013 in s pridržki, ki so jih predstavniki revizijske družbe predstavili na seji nadzornega sveta. Ker se pridržki nanašajo na slabitev naložb družbe iz preteklih let, ki so predmet sporov pred sodišči, nadzorni svet ocenjuje, da je smiselno počakati na odločitev pristojnih sodišč in morebitne slabitve napraviti v naslednjih poslovnih letih, če bo to potrebno. V tem trenutku bi to bilo preuranjeno in bi prejudiciralo odločitve sodišč. Nadzorni svet pričakuje, da bodo pristojna sodišča kmalu dokončno odločila v teh spornih zadevah.«

Tudi na sami skupščini smo bili delničarji označeni za skupino škodoželjnih posameznikov, ker že lep čas opozarjamo na nujno potrebne slabitve naložb kot so Center naložbe, Infond holding in Merkur. Vsakemu srednješolcu je jasno, da Perutnina Ptuj nikoli ne bo videla denarja, ki ga je Uprava pod vodstvom dr. Glaserja zapravila, a vendar predsednik NS, dr. Bratina piše o tem, kako je smiselno počakati na odločitev sodišča?!

V Društvu MDS lahko le upamo, da je dr. Bratina, profesor prava in redni predavatelj korporativnega upravljanja v okviru s strani Vlade RS določenega programa za pridobitev certifikata za člana NS, za voljo njegove integritete, žrtev zavajanj Uprave…

 

Pomembna naložba države – v samo nekaj leti prepolovljena in v čakanju dokapitalizacije

Uprava dr. Glaserja se vedno rada pohvali s številkami in dejstvi, kako dobro posluje njegova družba. Tudi Društvo MDS se res lahko pridruži tej trditvi, ko govorimo o primarni dejavnosti družbe – perutninarstvu. Vendar pa je potreben podrobnejši pogled v številke za nekaj let nazaj.

Zadnjo rast prihodov je Perutnina Ptuj zabeležila v letu 2008, od takrat dalje pa prihodki konstantno padajo. 

Čisti dobiček Perutnine Ptuj vse od leta 2007 dalje neprestano pada, da niti ne govorimo o skoraj 7 milijonski izgubi v letu 2012 in pa sedaj popravljeni bilanci za leto 2013, ko je družba zabeležila več kot 53 milijonov EUR izgube.

Leta 2007 je knjigovodska vrednost delnice Perutnina Ptuj znašala 19,26 EUR, danes pa slednja znaša le še 9,01 EUR. Kapital družbe je samo v letih od 2010 do 2014 padel za 52 % in v vsem tem času, ko smo delničarji opozarjali na nepravilnosti, je Uprava dr. Glaserja vedno znova iskala izraze, s katerimi bi nas označila za škodljivce. 

Kot zadnji graf, ki morda najbolj nazorno prikazuje učinkovitost delovanja uprave dr. Romana Glaserja pa smo v Društvu MDS združili izkaze od leta 2001 dalje, torej za 14 let. Iz slednjih izhaja, da je Perutnina Ptuj v zadnjih 14 letih ustvarila 31.855.934 EUR dobička, na drugi strani pa je bilo ustvarjenih za 60.275.301 EUR izgub. Skupna bilance je torej 28.419.367 EUR čiste izgube, ki jo je družba ustvarila v zadnjih 14 letih (gre za izkazane čiste bilančne dobičke oz. bilančne izgube, poročane v revidiranih letnih poročilih). 

 

Slovenska industrija jekla (SIJ) strateški partner perutninarstvu?!

Komedija zmešnjav ne bi bila popolna, če uprava Perutnine Ptuj ne bi našla 'strateškega' partnerja v družbi Slovenska industrija jekla, d.d. - SIJ, ki o perutninarstvu verjetno sploh še ni slišala. Če smo v Sloveniji zadnja leta priča prevzemom družb s strani strateških kupcev (Pivovarna Laško – Heineken, Žito – Podravka, Aerodrom Ljubljana – Fraport, Letrika – Mahle itd.), kjer se kupec oziroma prevzemnik dejansko ukvarja z dejavnostjo, ki jo prevzema (to bi bila groba opredelitev »strateškega partnerja«), pa je Perutnina Ptuj za strateškega partnerja našla družbo Slovensko industrijo jekla, d.d.

Pri tem ne gre pozabiti na dejstvo, da je Državni zbor RS sprejel strategijo upravljanja naložb, kjer je Perutnina Ptuj opredeljena kot pomembna naložba, kar pomeni da bi morala država ohranjati najmanj 25 % delež; vendar pa tega deleža ne dosega niti danes. Kapitalska družba namreč obvladuje le dobrih 10 % družbe, po sami dokapitalizaciji pa bo njen delež padel pod 6 %, posledično pa bo vsakršno vplivanje na poslovanje še bolj onemogočeno. Pogoj 25 % lastništva je izpolnjen le če med državne deleže pogojno pripišemo deleže podržavljenih Probanke (7,68 %) in Zlate monete II (7,34 %), ki pa sta že vseskozi naprodaj. Skupni delež države bi tako znašal 25,12 %, ob dokapitalizaciji s strani SIJ pa bi padel na 13,82 %.

 

Edina svetla točka je prevzemna ponudba, ki bo morala slediti dokapitalizaciji

Perutnina Ptuj – delničarji vendarle imenovali pravnega zastopnika in novega revizorja

Na včerajšnji 20. skupščini delničarjev družbe Perutnina Ptuj, d.d. so Društvo MDS, kot delničar in pooblaščenec malih delničarjev, KAD, Probanka ter Perutninska zadruga Ptuj, ki obvladuje skoraj 24% delež Perutnine Ptuj, uspeli z nasprotnim predlogom za imenovanje posebnega pravnega zastopnika, ki bo preučil možnosti za vložitev tožb proti upravi družbe, ki jo vodi dr. Roman Glaser. Za posebnega pravnega zastopnika je bila imenovana Odvetniška družba Šelih in Partnerji iz Ljubljane. PMP Holding je napovedal izpodbijanje sprejetih sklepov o posebnem pravnem zastopniku in revizijski družbi za leto 2014.

 

Ptuj, 27. avgusta 2014


 

Rok za sklenitev pogodbe s posebnim pravnim zastopnikom do petka, poročilo o ugotovitvah čez tri mesece, nato sklic nove skupščine 

Na podlagi izglasovanega sklepa mora uprava družbe Perutnina Ptuj najkasneje do petka skleniti in podpisati pogodbo z imenovanim pravnim zastopnikom - Odvetniško družbo Šelih in partnerji iz Ljubljane.

Posebni pravni zastopnik mora s svojim delom, ki bo poteklo v dveh fazah, zaključiti najpozneje v treh mesecih od dneva včerajšnje skupščine, uprava Perutnine Ptuj pa mora najpozneje v mesecu dni po prejemu ugotovitev družbe Šelih in partnerji sklicati novo skupščino delničarjev. Na skupščini bo uprava Perutnine Ptuj imela možnost povedati svoje stališče v zvezi z ugotovitvami odvetniške družbe Šelih in partnerji, delničarji pa bodo odločali o vložitvi tožb, ali tožbe s konkretnim odškodninskim zahtevkom ter jasno navedbo imena odgovorne osebe in zneska, za katerega je domnevno oškodoval Perutnino Ptuj. 

 

Revizijo za leto 2014 bo namesto KPMG Slovenija opravljal Deloitte revizija

Delničarji so za revizijsko družbo za leto 2014 imenovali Deloitte Revizija, d.o.o., namesto prvotno predlagane revizijske družbe KPMG Slovenija. 

Spomnimo - Agencija za javni nadzor nad revidiranjem naj bi po poročanju časnika Dnevnik z dne 24.07.2014 (članek z naslovom »Nekdanji revizorki Perutnine Ptuj grozi odvzem dovoljenja«) zaradi kršitve pravil revidiranja in neustrezne strokovne presoje pri reviziji letnega poročila Perutnine Ptuj za leto 2010, revizorki družbe KPMG Slovenija, d.o.o., ki jo je nadzorni svet v sklicu skupščine vnovič predlagal za revidiranje poslovanja Perutnine Ptuj za poslovno leto 2014, izdala odločbo o pogojnem odvzemu dovoljenja, ki pa še ni pravnomočna.

PMP Holding je napovedal izpodbijanje tudi tega sprejetega sklepa.

 

Večina finančnih kazalnikov poslovanja nižja, kot v letu 2012, dokapitalizacija Perutnine Ptuj  - da ali ne?

Perutnina Ptuj – izglasovana izredna revizija, Nadzorni svet (za zdaj) v enaki sestavi

Na današnji izredni skupščini Perutnine Ptuj sta pooblaščenca Društva MDS v okviru lastnega zbiranja pooblastil zastopala 45.134 delnic, kar je na skupščini predstavljalo 0,84 % na skupščini prisotnega kapitala. Skupščina je s skoraj 75 % večino ob vzdržanem glasu 25 % lastnika Merkurja sprejela sklep o izredni reviziji poslov, spremembe statuta pa žal niso bile izglasovane.

 

Ptuj, 23. maja 2014


 

Nadzorni svet (za zdaj) ostaja v enaki sestavi

Na skupščini so delničarji odločali o spremembi statuta, ki bi omogočila običajno sestavo nadzornega sveta v katerem bi 2/3 mest zasedali predstavniki lastnikov in 1/3 mest predstavniki delavcev. Dosedanja sestava nadzornega sveta, ki je obema stranema nudila ½ nadzorniških mest, ni optimalna. Predlog KAD-a, Probanke in Društva MDS je prejel 38,92 % podporo, nasprotni predlog Perutninske zadruge Ptuj pa 36,52 % podporo. Obakrat se je glasovanja vzdržal delničar Merkur d.d. zaradi nejasnosti v zvezi s takoimenovano »opcijsko pogodbo«, ker ni želel tvegati izpodbojnost sklepov skupščine. Če bi se Perutninska zadruga Ptuj in predstavniki predlagateljev sklica izredne skupščine poenotili o sestavi novega NS, bi bil kompromisni predlog sprejet s 75,44 % večino.

 

Odpoklic dveh predstavnikov nadzornega sveta ni bil uspešen

Zaradi prej omenjenega nepoenotenja liste kandidatov za nadzorni svet, tudi odpoklic dveh nadzornikov ni bil uspešen. 

 

Informacija o reprogramih kreditov in zavezah danim bankam upnicam

V zvezi s tem je bil predsednik uprave dr. Roman Glaser zelo skop, domnevno zaradi takoimenovanega načela »stroge zaupnosti podatkov«. Povedal je le, da »ima Skupina kredite urejene do konca leta in trenutno tekoče servisira oz. poravnava dolgove«.

 

Izredna revizija izglasovana, kljub nasprotovanju dr. Romana Glaserja

Izredni revizor Delote revizija bo končno lahko pregledal in podal svoje mnenje o poslu z Merkurjevimi delnicami in poskusu uveljavitve opcijske pogodbe s starni Perutnine Ptuj. Spomnimo - Perutnina Ptuj je za 25 mio EUR obremenila svoj kapital z nakupom 10 % deleža v Merkurju, le-ta pa je kupil 25 % delež Perutnine Ptuj. Kot vemo, je Merkur končal v številnih prisilnih poravnavah, delničarji Perutnine Ptuj pa plačujemo visoko ceno, saj smo samo na račun obresti v zadnjih 5 letih plačali 10 mio EUR (če k temu prištejemo še 21,5 mio EUR glavnice). 3.5 mio EUR naj bi za ta delež ponudil avstrijski fantomski kupec Vector iz Dunaja. Upoštevaje slednje, smo bili delničarji samo iz tega posla oškodovani za 31,5 mio EUR. Kot zanimivost povejmo, da je že za osnovni posel BDO revizija ugotovila, da je bil posel ekonomsko neupravičen s strani družbe in da je bil v izključnem interesu managerjev PMP Holdinga, katerega solastnik je ravno predsednik Uprave Perutnine Ptuj, dr. Roman Glaser. 

Prav tako bodo revizorji pod drobnogled vzeli tudi poroštvo v višini 5 mio EUR, ki ga je Perutnina Ptuj dala Probanki za podjetje Univit, še v času, ko je bil predsednik NS Probanke prav predsednik Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser. Na vprašanje predsednika Društva MDS Rajka Stankovića, zakaj je dr. Roman Glaser zavajal skupščino delničarjev že dve leti nazaj, ko je dejal, da ima Perutnina Ptuj več obveznosti do Univita, kot pa znaša dano poroštvo, kar se je sedaj izkazalo za neresnico, odgovora s strani dr. Glaserja seveda nismo prejeli. 

 

Zakaj Kristjan Verbič (VZMD) brani dr. Romana Glaserja?

Oddajanje napovedi kapitalskih dobičkov (izgub) v primeru razveljavitve delnic

Z zadnjo novelo Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, 1/08, 109/08, 19/09, 98/09, 79/10, 52/11-popr., 59/11, 85/11, 48/12, 56/13 in 96/13 – v nadaljevanju: ZBan-1) je bila omogočena izvedba ukrepov za krepitev stabilnosti bank. Sprejeta pravila vključujejo določbe o možnosti prenehanja ali konverzije kvalificiranih obveznosti banke kot izrednega ukrepa, ki ga lahko izreče Banka Slovenije. 

S sprejetjem izrednih ukrepov so bile na podlagi odločbe Banke Slovenije z dne 17. 12. 2013 in 18. 12. 2013 razveljavljene in iz centralnega registra nematerializiranih vrednostnih papirjev KDD izbrisane vse delnice:

 

- Nove ljubljanske banke d.d. z oznako NLB,

- Nove kreditne banke Maribor d.d. z oznako KBMR,

- Abanke d.d. z oznako ABKN,

- Factor banke d.d. z oznako FBN,

- Probanke d.d. z oznakama PRBP in PRBR.

 

Iz pojasnila Ministrstva za finance z dne 30. 12. 2013 o davčni obravnavi razveljavitve delnic in prenehanja drugih kvalificiranih obveznosti na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih, se razveljavitev delnic, ki jih imajo v omenjenih bankah fizične osebe, šteje za izplačilo lastniškega deleža po 94. členu Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12, 40/12-ZUJF, 75/12, 94/12 in 93/13; v nadaljevanju: ZDoh-2) in se za davčne namene obravnava kot odsvojitev kapitala, pri kateri se ugotavljata dobiček oziroma izguba.

Ker so bile delnice razveljavljene brez kakršnegakoli poplačila delničarjev oziroma je vrednost poplačila enaka nič, se za davčne namene šteje, da je vrednost ob njihovi odsvojitvi enaka nič.

 

Na podlagi 326. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – UPB4, 32/12, 94/12, 111/13; v nadaljevanju: ZDavP-2) morajo zavezanci oddati napoved za odmero dohodnine od dobička od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov (v nadaljevanju: napoved) za leto 2013. V tem primeru bo šlo za množično vlaganje napovedi, kjer bo davčna osnova ob upoštevanju normiranih stroškov negativna (izguba) in od katere se davek ne bo odmeril.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.