Žito

Bojc išče bančno podporo za naskok na Mlinotest

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 19. 01. 2013 

V naslednjih tednih bo predvidoma znano, ali bo predsedniku uprave Žita Janezu Bojcu uspelo uresničiti načrtovani prevzem ajdovske pekarske skupine Mlinotest.

Predsednik uprave Žita Janez Bojc je v zadnjih tednih začel pripravljati teren za prevzem ajdovske pekarske skupine Mlinotest, ki jo lastniško še vedno obvladuje Vipa Holding v likvidaciji. Po neuradnih informacijah naj bi namreč Bojc pri nekaterih bankah že začel preverjati, pod kakšnimi pogoji so te pripravljene sodelovati pri prevzemu Mlinotesta, prav tako pa naj bi se že začel dogovarjati tudi z Gorenjsko banko in Abanko Vipo, največjima upnicama Vipe Holdinga.

»Žito je imelo in še vedno ima interes za povečanje lastništva v Mlinotestu, saj med družbama po mojem mnenju še vedno obstajajo številne sinergije. Ali nam bo te želje uspelo uresničiti, pa ni odvisno le od nas,« nam je povedal Bojc, ki pa pogovorov z bankami ni želel komentirati.

Bojcu je sicer že konec lanskega leta uspelo nekoliko izboljšati kreditni potencial Žita, ki je z 10 hektarjev velikim zemljiščem v ljubljanskem BTC najprej dokapitaliziral Šumi nepremičnine, nato pa je slednji od Žita odkupil 17-odstotni paket delnic Mlinotesta in četrtinski delež murskosoboške družbe Mlinopek. Ker bi bilo lažje najti strateškega partnerja za Žito, če bi ta pred tem konsolidiral pekarsko dejavnost v Sloveniji, naj bi bili načrtom Bojca naklonjeni tudi večji lastniki Žita.

Vipa Holding s pomočjo Mlinotesta rešuje premoženje pred upniki

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 11. 2012

Abanka Vipa in Gorenjska banka imata vse manj možnosti za poplačilo posojil Vipi in Vipi Holdingu

LJUBLJANA - Še preden so delničarji na včerajšnji skupščini potrdili začetek likvidacije Vipe Holdinga, nekoč najpomembnejšega severnoprimorskega holdinga, je njeni upravi pred upniki uspelo skriti praktično vso bremen prosto premoženje. V vsega letu dni je Vipi Holdingu, ki jo obvladuje Borut Kuharič, pred bankami upnicami uspelo rešiti že za okoli 20 milijonov evrov premoženja. Poleg delnic Iskre Avtoelektrike in Save Re še dvorec Zemono, proizvodni kompleks Lipe v Ajdovščini ter 30-odstotni paket delnic Mlinotesta.

Največji banki upnici Skupine Vipa, Gorenjska banka in Abanka, sta poplačilo izteklih posojil zahtevali že pred meseci, a neuspešno. Pri reševanju premoženja skupine pred upniki pa je ključno vlogo igral zlasti Mlinotest pod vodstvom Davida Nabergoja. Ko je Vipa Holding zbirala denar za sodelovanje pri lanskoletni 1,5-milijonski dokapitalizaciji Mlinotesta, ji ga je pomagala zagotoviti prav ajdovska pekarska skupina, ki je od svoje večinske lastnice odkupila več manjših finančnih naložb. Ob dokapitalizaciji Mlinotesta v začetku letošnjega leta se je scenarij ponovil, le da so pred upniki Vipe Holdinga tokrat skrili bistveno več premoženja. Tik preden je Vipa Holding vplačala dodatnih sedem milijonov evrov delnic, je namreč Mlinotestu za 2,1 milijona evrov prodala dvorec Zemono, ajdovska pekarska družba pa je hkrati za 7,6 milijona evrov kupila tudi proizvodni kompleks Lipe v Ajdovščini. Slednji je bil v lasti družbe Vipa Nepremičnine (v lasti Vipe Holdinga), ki pa kupnine ni zadržala, temveč jo je v obliki posojil nakazala svoji lastnici. Na drugi strani Mlinotest dvorca Zemono ni kupil neposredno, temveč po svoji hčerinski družbi Finholding, ki ji je pred tem odobril večje posojilo.

Kaj konec Vipe Holdinga pomeni za ajdovska podjetja?

Medij: Finance Avtorji: Lipnik Karel Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 06. 11. 2012 Stran: 8

David Nabergoj iz Mlinotesta meni, da likvidacija Vipe Holdinga obeta konec vladavine finančnikov v realnem sektorju

Vipa Holding bo po današnji skupščini delničarjev likvidirana. Družba ima več kot 11 tisoč malih delničarjev in je največji delničar ajdovskega Mlinotesta. Predsednik uprave Mlinotesta David Nabergoj upa, da lastniška sprememba ne bo pomembno vplivala na poslovanje.


Na današnji seji skupščine delničarjev novogoriške Vipe Holdinga bodo delničarji glasovali o redni likvidaciji družbe. »Razlog za prenehanje družbe so zaostrene gospodarske razmere ter slaba likvidnost družbe. Čepravje družba že radikalno znižala vse svoje stroške in nima več zaposlenih, ne more več poslovati tako, da bi ustvarjala pozitivne donose za svoje lastnike,« je uprava zapisala v sklicu današnje skupščine. Ključno vlogo na skupščini bo imela 80-odstotna lastnica Vipe Holdinga, družba Vipa pod vodstvom Boruta Kuharica.

Kdo je glavni v holdingu?

Na kratko

Medij: Dnevnik Avtorji: Bratanič Jan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 31. 08. 2012 Stran: 8

Andro Ocvirk prvi nadzornik Cimosa

Za novega predsednika nadzornega sveta je bil včeraj izbran Andro Ocvirk, ki že vrsto let vodi nadzorni svet Cimosa. Za predsednika revizijske komisije je bil imenovan Stojan Nikolič.

Veselinovič prevzel vodenje Gea College

Draško Veselinovič, kije aprila odstopil s funkcije izvršnega direktorja družbe KD Group, je postal predsednik uprave družbe Gea College.

Fotona v izplačilo dividend

Delničarji Fotone, kije eden izmed najuspešnejših svetovnih razvijalcev in prodajalcev laserske opreme, si bodo v obliki dividend razdelili dobrih 361.000 evrov bilančnega dobička. Skupščina je namreč potrdila nasprotni predlog delitve bilančnega dobička, ki ga je podal direktor družbe Matjaž Lukač.

Delničarjem Kompas MTS 0,33 evra dividende

Ta teden pravi plaz skupščin družb, celo v nedeljo

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Grgič Maja,Gole Nejc Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 27. 08. 2012 Stran: 3

Na potezi so delničarji Tudi o dokapitalizaciji Pivovarne Laško -V Perutnini Ptuj delničarji s predlogom, da se Glaser ju ne podeli razrešnice

Ljubljana - Pred nami je teden skupščin, precej več kot sto jih bo v prihodnjih petih dneh. Uvod v skupščinski teden pa je bil včeraj v Kulturnem centru Rogaška, kjer so se delničarji še pred nedeljskim kosilom zbrali na skupščini Zdravilišča Rogaška.


Zakaj je bila skupščina v nedeljo ob 9. uri zjutraj, smo vprašali predsednika uprave družbe Mateja Goričana. »Termin smo morali uskladiti z notarko in predsednikom skupščine, drugače ni šlo. Poleg tega smo morali zagotoviti primeren prostor za vse udeležence, Rogaška pa je v tem času precej zasedena,« je odgovoril. Zdravilišče Rogaška ima 272 imetnikov delnic, ukvarja pa se z distribucijo termalne vode in upravljanjem parka v Rogaški Slatini, ne upravlja pa hotelov.

Iz Društva malih delničarjev so po skupščini sporočili, da »mali delničarji takšnim trikom, ki naj bi bili namenjeni manjši udeležbi, ne nasedamo več in smo se kljub zgodnji nedeljski 9. uri te udeležili in izkazali svoje nezadovoljstvo z delom uprave in NS z enotnim negativnim glasovanjem proti vsem predlaganim sklepom skupščine«. Predstavnik DMS je na skupščini zaradi procesnih napak zahteval prestavitev oziroma ponoven sklic skupščine. S preložitvijo skupščine se je strinjala tudi notarka, a je predsedujoči skupščino kljub temu izpeljal, zato je bila napovedana zahteva za ničnost, ki jo je vložilo kar 37,97 odstotka malih delničarjev. Ti so napovedali izpodbijanje vseh sprejetih sklepov na skupščini, tako tudi o podelitvi razrešnice nadzornikom in upravi. Mali delničarji so opozorili še na lanski sklep o izvedbi posebne revizije, za katero pa do zdaj ni bila še niti podpisana pogodba z revizijsko hišo.

V Intereurppi o prodaji Čehova

18. skupščina družbe Žito, d.d.

Od 08.08. do 23.08.2012 poteka zbiranje pooblastil za 18. redno skupščino družbe Žito, d.d., ki bo potekala 31.08.2012 ob 12.00 uri, v Hotelu Mons Ljubljana.

Za tisk pooblastila kliknite tukaj. Odprla se vam bo datoteka v novem oknu, katero si lahko natisnete in jo nato izpolnete, ter pošljete na naš naslov (Društvo MDS, Dalmatinova ulica 10, 1000 Ljubljana).

Za vse informacije smo vam dosegljivi na zgoraj navedenih kontaktih. Za več informacij o družbi Žito pa kliknite tukaj.

Žito

Datum skupščine: 
31.08.2012 - 12:00
Naslov: 
v Hotelu Mons Ljubljana, Pot za Brdom 4, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana

Lastniki bodo svoje likvidnostne težave krpali z rekordnimi dividendami

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 06. 2012 Stran: 17

Ljubljana - Vse bolj je očitno, da kadrovske menjave, ki jih v nemalo primerih narekuje kar kabinet predsednika vlade, v letošnji skupščinski sezoni ne bodo edino jabolko spora. Že skupščine Mercatorja, Cinkarne Celje, Letrike (nekdanja Iskra Avto elektrika), Mladinske knjige založbe, Zavarovalnice Triglav ter prihajajoče skupščine Telekoma Slovenije, Heliosa, Krke in nekaterih drugih večjih podjetij namreč napovedujejo ostre boje zaradi delitve bilančnega dobička med upravami in delničarji.

Rast lastniških apetitov

»Seveda je razumljivo, da si uprave želijo imeti čim mehkejšo blazino pri upravljanju svojega posla. Toda prave potrebe po tem ni. Razen seveda če ima podjetje v investicijskem načrtu projekte, za katere p otrebuj e las tni kapital,« omenjena trenja pojasnjuje predsednik uprave družbe KD Skladi Matej Tomažin. »Kaj pretehta, bi moralo biti odvisno od argumentov menedžmenta, kako donosno bodo investirali zadržane dobičke in kakšne prihodnje koristi bi od tega imeli delničarji. Če teh argumentov ni dovolj, potem je edino smiselno, da se denar povrne vlagateljem v obliki dividend ali odkupov lastnih delnic,« dodaja Sašo Stanovnik iz Alte Invest.

Doma prodaja enaka, v tujini večja

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 16. 05. 2012 Stran: 9

Poslovanje Mercatorja V prvem trimesečju je skupina ustvarila 0,7 milijona evrov čistega dobička -Agrokor septembra v nov krog, z nižjo ceno.

Ljubljana - Skupina Mercator je v prvem kvartalu kljub težkim gospodarskim razmeram ustvarila 676 milijonov evrov čistih prihodkov iz prodaje ali 3,6 odstotka več kot v istem obdobju lani. Medtem ko so v Sloveniji prihodki ostali tako rekoč na lanski ravni, je bila rast na tujih trgih kar 9,5-odstotna.


Poslovanje skupine so oteževale zaostrene gospodarske razmere, povečevanje brezposelnosti, povečana cenovna občutljivost in racionalnost potrošnikov zaradi manjše kupne moči, stroškovni pritiski pa tudi negativni makroekonomski učinki (predvsem gibanje tečaja srbskega dinarja in povečana plačilna nedisciplina). Trgovec se je odzval z vlaganji v ugodnejšo ponudbo za potrošnike in dosegel prihodkovne načrte, a je zato poslabšal ekonomiko poslovanja.

Veliko povečanje prihodkov na trgih zunaj Slovenije je bilo predvsem zasluga izvedenih strateških povezav in bi bilo še uspešnejše, če rezultata ne bi znižali negativni tečajni učinki in intenzivnejše zadolževanje. Tako je skupina v prvem četrtletju ustvarila kosmati denarni tok iz poslovanja pred najemninami v višini 47 milijonov evrov, 19,5 milijona evrov dobička iz poslovanja in 0,7 milijona evrov čistega dobička.

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Medij: Delo Avtorji: Čeh Silva Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Dnevne novice
Datum: 05. 05. 2012 Stran: 3

Prejemki pogosto bajni tudi tam, kjer je izguba

Plače slovenske podjetniško-upravljavske elite Med najbolje nagrajenimi tudi predsedniki uprav Save, NKBM in Pivovarne Laško. Prejemki uprav podjetij in nadzornih svetov, kijih razkrivajo letna poročila 2011, kažejo, da v kar številnih primerih ni tesne povezave med njihovimi zaslužki in rezultati družbe.


Nasprotno, rezultati padajo, menedžersko-nadzorniški prejemki pa rastejo; celo takrat, ko so družbe v izgubi in morajo ekipe tudi zato oditi. Včasih tudi prepozno, a so za to celo nagrajene.

Med desetimi najbolje nagrajenimi in plačanimi predsedniki uprav in njihovih celotnih ekip so kar trije, ki vodijo družbe in sisteme, ki so v izgubi. Kranjska Sava ima več kakor 157 milijonov evrov izgube, NKBM 70 milijonov, Skupina Pivovarna Laško 15,3 milijona evrov. Helios sodi med podjetja, ki so v stečajni masi propadlih Zvonov, a je leto končal z 1,3 milijona evrov dobička. Luka Koper lovi ravnotežje tik nad gladino z 0,5 milijona evrov čistega dobička. Istrabenz se lahko pohvali z dobrimi 23 milijoni evrov čistega poslovnega izida, a toliko mu je ostalo, če poenostavimo, po tem, ko je prodal svoji družbi Instalacije in IG energetski sistemi za celih 48 milijonov evrov. Izgubarske luknje so med temi družbami velike, v lastniških povezavah in slabitvah, ki jih terjajo slabe naložbe, pa so včasih videti nerešljive.

A to se pri prejemkih vodilnih prav veliko ne pozna. Povprečni bruto prejemki najbolje plačanih se gibljejo od 16.000 do dobrih 22.000 evrov. Izjemi sta Janez Bohorič in Matjaž Kovačič, saj je njune lanske prejemke lepo zaokrožila še odpravnina; Kovačič je tako, kljub temu da je NKBM pristala v globoki izgubi, prejel v povprečju skoraj 18.000 evrov bruto, Janez Bohorič pa, potem ko je »njegova« Sava lani podvojila izgubo, na 157 milijonov evrov, 26.000 evrov bruto.

Tudi nadzorniki bank niso reveži

Prejemki uprav NLB in Abanke so skromnejši kakor leta 2010. O prejemkih nadzornikov pa se tudi v bančnih družbah zdi, da so tako rekoč neodvisni od stanja v njihovih bilancah. Če se nismo ušteli pri seštevanju, so si nadzorniki NKBM prislužili skupaj kar 178.000 evrov, nadzorniki NLB, kjer je treba upoštevati tudi mednarodno sestavo, pa slabih 170.000 evrov. Tudi sicer se zdijo prejemki nadzornih svetov precej neodvisni od rezultatov družb, med dobro nagrajenimi je vsekakor NS NKBM, ki je prejel več kakor 178.000 evrov. Rekorder med nadzorniškimi ekipami je NS Mercatorja, ki ga je lani vodil Robert Šega; 12-članski je lani skupno prejel 235.000 evrov bruto.

Videti je, da nadzorniki vestno upoštevajo priporočila, po katerih so v zadnjem času spet plačani vsak mesec za opravljanje nadzorniške funkcije, pripadajo pa jim tudi sejnina in drugi stroški. Tudi če bi posameznik opravljal zgolj dve nadzorniški funkciji, bi v povprečju lahko dobil kakšnih 3000 evrov bruto na mesec; sejnine in vse drugo bi bili »za povrh«, da ne omenjamo dodatnih funkcij v različnih komisijah.

Nekateri prejemki tudi ekscesni

Naša podjetniška upravljavska elita se s krizo in njenimi izzivi različno spopada, a pri njenih prejemkih to ni tako jasno izpostavljeno. Rajko Stanković, predsednik Društva Mali delničarji Slovenije MDS, ugotavlja: »Nekateri prejemki vodilnih so normalni, drugi ekscesni. Glede na zadolženost podjetja ali sistema bi morali biti vodilni med prvimi, ki bi si morali znižati plače. Vsaj na tistih 'Lahovnikovih' 12.500 evrov bruto.« Tudi z nadzorniki je podobno, tri nadzorne funkcije so lahko že izjemno solidna bruto plača. Stankovič meni, da bi bili profesionalni nadzorniki boljša rešitev, kakor je sedanja, ko najbolj izpostavljeni predsedniki uprav sedijo v najbolj izpostavljenih nadzornih svetih nekaterih največjih družb. Sicer pa tudi Stankovič meni, da bi bilo smiselno v državi tako na ravni ministrstev kot stanovskih združenj razmišljati o nekakšnem novem Lahovnikovem zakonu in previsoke prejemke znižati, še zlasti v podjetjih, kjer imajo težave.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.