Zlata Moneta II

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27.02.2012 Stran: 19

Ljubljana - Finančno nevzdržni menedžerski prevzemi puščajo posledice ne le v bankah, ki morajo oblikovati vedno nove oslabitve, temveč tudi pri prevzetih družbah, ki morajo svojim finančno izčrpanim lastnikom namenjati vedno večje zneske.

V Sloveniji izvedeni menedžerski prevzemi so doslej po dosegljivih podatkih največji zaslužek prinesli vodilnim kadrom Lesnine z njenim direktorjem Bojanom Papičem (desno) na čelu ter Borisu Pipanu (levo), ki je prek Sarinija prevzel Etro 33. (Foto: Dokumentacija Dnevnika) 
 
Iz prevzetih družb stotine milijonov

Naše analize kažejo, da so samo največje menedžersko prevzete družbe od leta 2009 svojim lastnikom izplačale za med 150 in 200 milijoni evrov dividend, na več pol milijarde evrov pa se ocenjuje višina posojil, ki so jih morala prevzeta podjetja prevzeti od svojih lastnic, ker jih banke niso želele več kreditirati. Kljub temu številna menedžerska podjetja le stežka financirajo že obresti na posojila, le redkim pa je v zadnjih dveh letih uspelo odplačati tudi večji del glavnice posojil. Največjih 41 še delujočih menedžerskih podjetij ima po podatkih s konca leta 2010 najetih še za kar 380 milijonov evrov posojil oziroma le deset milijonov evrov manj kot konec leta 2009. Največ, in sicer še okoli 35 milijonov evrov posojil, morajo odplačati Protej menedžerjev ACH, Perspektiva FT Darija in Vesne Južna ter menedžerji Impola oziroma njihova družba Impol 2000. Le pet milijonov evrov manj dolgov ima družba Maos, prek katere sta Dušan Šešok in Jože Godec prevzela Iskro, nekaj več kot 20 milijonov evrov posojil pa je ostalo družbi H&R menedžerjev Hidrie na čelu z Edvardom Svetlikom.

Prenos posojil na prevzete družbe

Ena najpogostejših oblik financiranja menedžerskih prevzemov je bila v zadnjih letih predvsem združitev prevzemnika in njegove tarče, kar je tudi najhitrejši način, kako dolgove s prevzemnika prenesti na tarčo. S tem manevrom so menedžerji Lipa Bled na čelu z Alojzom Burjo celotna posojila prenesli z družbe Les Invest na Lip Bled. Pred prevzemom je imel Lip Bled ob skoraj 30 milijonih evrov kapitala le slaba dva milijona evrov finančnih obveznosti, do konca leta 2010 se je kapital družbe zmanjšal za več kot polovico, finančne obveznosti pa so presegale deset milijonov evrov. Na podoben način so se izvedli tudi prevzemi Jate Emone, Jadrana, Tosame in SCT.

Čeprav jim ni uspelo izvesti pripojitve, pa so skozi leta del posojil uspeli prenesti na prevzete družbe tudi menedžerji Hidrie. Njihova družba H&R je imela namreč konec leta 2010 pri družbah v Skupini Hidria najetih za skoraj deset milijonov evrov dolgoročnih posojil. Matej Raščan oziroma njegova družba Monera se je pri Delu Revijah zadolžila za okoli 32 milijonov evrov, Alpina je svoji lastnici posodila dobrih pet milijonov evrov, Bine Kordež je na Merkur prenesel za okoli 200 milijonov evrov posojil, Skupina Pivovarna Laško pa je pod vodstvom Boška Šrota Infondu Holdingu in Centru Naložbam posodila več kot sto milijonov evrov.

Celotna posojila v višini 5,2 milijona evrov si je pri družbah v skupini zagotovila tudi lastnica LTH Ulitkov, družba Lior Invest. Osem milijonov evrov si je pri hčerinskih in odvisnih družbah sposodila Perspektiva FT, družba Fond (četrtinska lastnica Kolektor Group) je imela konec leta 2010 pri družbah v skupini najetih za pet milijonov evrov posojil, Trimo Investments pa si je pri Skupini Trimo sposodil okoli 2,5 milijona evrov. Tudi štirje največji lastniki KD Group Matjaž Gantar, Sergej Racman, Aleksander Sekavčnik in Tomaž Butina imajo pri zunanjih posojilodajalcih najetih le še manjši del posojil, na mestu največjega posojilodajalca njihovih zasebnih podjetij pa so z več kot 20 milijoni evrov KD Group in njegove hčerinske družbe.

Medij: Večer Avtorji: Čučko Stanko Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Pisma bralcev Datum: 05. 11. 2011 Stran: 26

Da je nakup delnic dobra naložba pa tudi način varčevanja, bo trdil vsak finančnik. Pri vsaki delniški družbi pa so dobrodošli vsi delničarji, mali in veliki, vendar samo tako dolgo, dokler si eden ali nekaj bogatejših delničarjev ne zaželi gospodariti s celo delniško družbo. Takrat nastanejo težave za male delničarje, ki postanejo nezaželeni. Da je tako, pokaže primer malega delničarja. V decembru 2010 mi je Medaljon - Upravljanje drugih družb, d. d., poslal dopis v zadevi: izključitev manjšinskih delničarjev iz družbe, v katerem navajajo, da je 15. 10. 2010 skupščina družbe Zlata moneta II, d. d., sprejela naslednji sklep: Na Medaljon se prenesejo delnice ZM II, delnice preostalih manjšinskih delničarjev pa po postopku izključitve. Zanje so pripravljeni plačati primerno odškodnino, kakšno, pa so določili oni. Zato so poslali pripravljen obrazec, ki naj ga izpolnjenega nemudoma pošljem na Medaljon, najkasneje do 20. 12. 2010. Ker me ponujena odškodnina ni prepričala, jim obrazca nisem poslal.

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 27. 08. 2011 Stran: 8

Kranjski Merkur glasoval po željah Perutninine uprave, a to ni bilo dovolj za potrebno tričetrtinsko podporo za do polovično statutarno povečanje osnovnega kapitala. Ne v Merkurju in ne v Probanki ne želijo dividend Perutnine

Na včerajšnji dolgo pričakovani in napovedovani skupščini delničarjev Perutnine Ptuj je njen predsednik uprave, dr. Roman Glaser, doživel največji šok, ko je uvidel, da ne bo doseženo polovično povečanje osnovnega kapitala. Pri tem mu niso pomagali glasovi ne Holdinga PMP, ki je v lasti Perutninih menedžerjev ne Probanke in njene Zlate monete II, ki je v lasti Probankinih vodilnih, pa tudi ne kranjskega Merkurja. Za omenjeni sklep je resda glasovalo 61,5 odstotka prisotnih delnic z glasovalno pravico, a bi jih po zakonu moralo vsaj 75 odstotkov. Glaser pa je na skupščini podal nasprotni predlog o posebni reviziji, pri čemer se ni strinjal, da bi to opravila družba Ernst & Young, ki naj bi po mnenju nekaterih prisotnih bila preveč povezana s Kadom, ki je desetodstotni lastnik Perutnine. Revizorja bodo po Glaserjevem predlogu do konca oktobra izbrali nadzorniki. Hkrati sta iz pregleda posebne revizije izločena posla Perutnine z Infond Holdingom in Centrom Naložbe, oba sta že v stečaju, kjer Perutnina Ptuj že po sodni poti terja "posojenih", a ne vrnjenih, 15 milijonov evrov.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27. 08. 2011 Stran: 21

Ptuj - Predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser je na včerajšnji skupščini s spretnim pravnim manevrom izigral male delničarje ptujske družbe na čelu s Kapitalsko družbo (Kad). Za zdaj kaže, da delničarji Perutnine Ptuj kljub uradno potrjeni zahtevi za posebno revizijo ne bodo dobili celovitega pregleda ozadja prodaje hčerinskih podjetij, številnih nepremičninskih in finančnih poslov ter večdesetmilijonskih dokapitalizacij hčerinskih družb v Sloveniji in tujini.

Glaser je namreč na skupščini z lastnim nasprotnim predlogom dosegel, da bo posebnega revizorja do konca oktobra izbral nadzorni svet, ki se bo moral pri tem ozirati na ceno, reference in neodvisnost. Na videz nepomembna razlika, dejansko pomeni, da v Perutnini Ptuj dejansko sploh ne bo potekala posebna revizija, kot sta jo v skladu z zakonom zahtevala Kad in društvo malih delničarjev MDS, opozarjajo pravni strokovnjaki. »Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) določa, da posebnega revizorja določi skupščina in ne nadzorni svet. Izbrani revizor dejansko ne bo imel pravic, ki jih v tovrstnih primerih določa ZGD, uprava Perutnine Ptuj pa mu sploh ni dolžna dati vseh želenih podatkov,« pojasnjuje pravni strokovnjak, ki ni želel biti imenovan. Po včerajšnji skupščini je sicer Glaser izrazil prepričanje, da »posebna revizija ne bo odkrila ničesar«.

Medij: Dnevnik Avtorji: Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 08. 2011 Stran: 23

Ljubljana - Današnja skupščina Perutnine Ptuj bo dokončno razkrila, kakšen vplivmed članikonzorcija, kije leta 2008 prevzel Perutnino Ptuj, sploh še uživa predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser. Delničarji bodo namreč odločali o zahtevi Kapitalske družbe in društva malih delničarjev MDS za imenovanje posebnega revizorja. Ta bi številne nejasne posle, vključno z ozadjem prodaj več hčerinskih podjetij, ki so v nenavadnih okoliščinah končala v lasti menedžerjev Perutnine Ptuj oziroma njihove družbe Holding PMR Čeprav konzorcij lastnikov (poleg Holdinga PMP še Perutninska zadruga Ptuj, Merkur, Probanka in Zlata Moneta II) obvladuje skoraj tri četrtine lastništva Perutnine Ptuj, za zdaj izida še ni mogoče z gotovostjo napovedati, vendar pa naše preverjanje kaže, da utegne predlog dobiti zadostno podporo. »Upravni odbor Perutninske zadruge Ptuj (PZP) se je odločil, da predlog za posebno revizijo podpremo, prav tako pa bomo glasovali tudi proti predlogu uprave za dokapitalizacijo,« nam je včeraj povedal Simon Toplak, predsednik PZP in član nadzornega sveta Perutnine Ptuj. Ker ni pričakovati, da bi predlog Kada podprli tudi Zlata Moneta II in Probanka (Glaser je predsednik njenega nadzornega sveta), bo razplet skupščine tako dejansko odločil Merkur, ki ima v lasti četrtino delnic in kije s Perutnino Ptuj v sodnem sporu.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 18. 08. 2011 Stran: 18

Ljubljana - Zaradi suma usklajenega delovanja in kršitve zakona o prevzemih je po neuradnih informacijah Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP) včeraj sprožila postopek nadzora nad ključnimi lastniki Mariborske Livarne Maribor (MLM). Avstrijski družbi Metalka in Ditachmair& Partner ter avstrijski državljan VVolfgang Rainer obvladujejo skupno skoraj 70 odstotkov kapitala MLM in 55,6 odstotka vseh delnic z glasovalno pravico in tako presegajo prevzemni prag.

Noben od posameznih avstrijskih lastnikov prevzemnega praga sicer ne presega, vendar obstaja sum, da gre dejansko za povezane osebe, ki delujejo usklajeno in so tako brez objave prevzemne ponudbe prevzele MLM, ki ima več kot 500 malih delničarjev. Kot smo včeraj razkrili v Dnevniku, se avstrijski lastniki kljub več pozivom SID banke doslej niso želeli razkriti, lastništvo obeh družb pa je zakrito tudi v avstrijskih sodnih registrih. Po nekaterih predvidevanjih naj bi lastništvo Metalke kot največjega lastnika zdaj obvladovala Unicredit, ki je financirala neuspešen poskus menedžerskega prevzema MLM. Prav nejasna lastniška struktura MLM paje tudi eden izmed ključnih razlogov, zakaj SID banka mariborskemu livarju ne želi odobriti državnega poroštva. Glede na slabo finančno sliko MLM, ki ima ob 15 milijonih evrov kapitala skoraj 70 milijonov evrov dolgov, od leta 2008 pa posluje z večmilijonsko izgubo, pa je prikrivanje podatkov o pravih lastnikih še toliko bolj nerazumljivo. Velik del nabavnih in prodajnih poti MLM se sicer odvija prav prek Metalke, vendar zaradi nejavnih bilanc avstrijske družbe ni mogoče izvedeti, koliko dobička MLM dejansko ostane pri njej.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 08. 2011 Stran: 9

Sum o oškodovanju premoženja v Perutnini Ptuj

Kad in mali delničarji zahtevajo izredno revizijo preteklih poslov Perutnine Ptuj, zlasti z Merkurjem in Pivovarno Laško - Predlog o reviziji na avgustovski skupščini

Ljubljana - Milijonski posli, ki jih je v preteklih letih sklepala uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja, bi lahko postali predmet posebne revizije. Mali delničarji in država so včeraj vložili zahtevo za razširitev dnevnega reda avgustovske skupščine, s katero delničarjem predlagajo izglasovanje posebne revizije nekaterih poslov Perutnine Ptuj v zadnjih petih letih, zlasti nakupov deležev drugih družb in njihova zavarovanja.

Male delničarje in državo, ki prek Kapitalske družbe obvladuje dobrih deset odstotkov osnovnega kapitala Perutnine Ptuj, zanimajo zlasti posli z nakelskim Merkurjem in milijonska posojila nekdanjima lastnikoma Pivovarne Laško, mariborskemu holdingu Infond in Centru Naložbe. Sumijo namreč, da so bila ravnanja pri sklepanju tovrstnih poslov negospodarna in bi lahko povzročila oškodovanje Perutnine Ptuj.

Medij: Reporter Avtorji: Černic Andrej Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Slovenija Datum: 01. 08. 2011 Stran: 41

Viator & Vektorje postal nova žrtev enega najbolj žalostnih poglavij slovenske gospodarske tranzicije. Zagotovo pa ni zadnja. Zdenko Pavček seje pridružil klubu propadlih tajkunov, scenarij, ki ga v teh dneh gledamo, je isti, kot smo ga že videli pri Vegradu, SCT, Merkurju in drugih velikanih. Slovenija pa je polna podobnih zgodb velikih in malih tajkunov. Z bilančnimi številkami razkrivamo, kako je z menedžersko prevzetimi podjetji.

Pavček je pri svojem potopu pošteno povlekel za nos vse zaposlene. Poleg tega, da delavci pogrešajo polovico majske in junijsko plačo, jim menda ni plačal niti prispevkov za maj; na banke naj ne bi nakazal obrokov posojil delavcev. Nekateri so se namreč odločili, da jim bo obrok bančnega kredita od plače odtrgal kar delodajalec in ga nato nakazal na banko. Viator & Vektor naj bi delavcem odtrgal obrok, ni pa ga nakazal bankam. Sporno je tudi izplačilo preživnine in nekatere druge dajatve. Tudi po tem se zgodba Viator & Vektorja ne razlikuje od drugih gospodarskih tragedij. Pavček se je do zadnjega pogajal z bankami za dodatnih nekaj milijonov kredita, ki naj bi podaljšalo upanje (ali agonijo) podjetja, razmere pa so bile že prej kompromitirane. Konec lanskega leta je Skupina Viator & Vektor imela samo še 6,4 milijona evrov prometa (leta 2009 ga je bilo za 10,8 milijona, leta 2008 pa celo 84,8 milijona evrov).

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Klipšteter Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik
Datum: 29. 01. 2011 Stran: 20

Maribor - V nasprotju s celotnim bilančnim sektorjem na Slovenskem, ki se je lani skrčil za poltretji odstotek, je bilančna vsota finančne skupine Probanke lani zaznamovala (minimalno) enoodstotno rast in je konec leta 2010 dosegla 1,847 milijarde evrov. K takšnemu pozitivnemu izplenu je soprispeval izrazit porast obsega varčevanja prebivalstva v Probanki, ki bo prihodnji ponedeljek doživela svoj 20. rojstni dan. »Obseg vlog in depozitov prebivalstva smo povečali za 20 odstotkov oziroma, za 40 milijonov evrov,« je bila včeraj zadovoljna Romana Pajenk, predsednica uprave Probanke.

»Če upoštevamo, da je bil skupni obseg vlog v Sloveniji 475 milijonov evrov, je bil naš delež 8,4-odstoten, kar bistveno presega 2,57-odstotni delež naše bilančne vsote v slovenskem bančnem sektorju.« Po besedah Pajenkove so lanski čisti finančni in poslovni prihodki finančne skupine Probanke dosegli 34,3 milijona evrov, s čimer so za šest odstotkov presegli prihodke iz leta 2009. Bruto dobiček pred oslabitvijo znaša 17,5 milijona evrov, dejanski poslovni izid pa bo znan šele po končani reviziji, v kateri bodo natančno ovrednotene vse slabitve in rezervacije zaradi slabih naložb. V letu 2011 načrtujejo triodstotno rast bilančne vsote in 18 milijonov evrov bruto dobička.