Društvo MDS; razlastitev bančnih delničarjev; obveznice; Banka Slovenije; Banka Celje; NLB; Nova KBM; Probanka; Abanka; Factor Banka;

V Društvu MDS smo dne 24.10.2023 Ministrstvu za finance odgovorili na njihov dopis številka: IPP 007-283/2023 z dne 09.10.2023 vezano za že 3 poskus predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in smo zapisali, da ugotavljamo določen napredek, a menimo, da je predviden postopek dolgotrajen in drag, ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako smo mnenja, da bi moral zakon pisati Ministrstvo za pravosodje, ki v te postopke »izbrisa« ni bilo vključeno. Če se malce pošalimo je to enako kot bi dali obsojenemu za kaznivo dejanje npr. za gospodarski kriminal možnost popravljati kazenski zakonik na osnovi katerega je bil obsojen in bi svoje dejanje s pomočjo pravnikov uspešno v spremembi zakona spremenil v prekršek.«

V vednost smo to poslali tudi Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za pravosodje in Državnemu odvetništvu

Ljubljana, 24.10.2023

Zakonski predlog rešitve Društva MDS

V Društvu MDS smo poslali izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti,

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 80 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 07. marec 2023 

Ljubljana, 07. marca (STA) - Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je vlado in DZ pozval, naj takoj začneta iskati izvensodno rešitev in pravičen način poplačila izbrisanih imetnikov v bankah. "Devet let in 3,5 meseca po izbrisu nimamo ne zakona ne učinkovitega pravnega sredstva," je opozoril po razveljavitvi zakona za zagotovitev sodnega varstva po izbrisih v bankah.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) predlagajo, naj se naredi novo cenitev in plača ugotovljeno razliko: "Če želimo pošteno poplačilo, naj država skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko," so zapisali v današnjem sporočilu za javnost.

Spomnili so, da banke, ki jih je država morala sanirati, niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga te devet let in 3,5 meseca ne vračajo. "Če fizične ali pravne osebe ne bi vračale najetih kreditov, bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi," so prepričani v MDS.

Ustavno sodišče je danes sporočilo, da je razveljavilo zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. V Društvu MDS so ogorčeni, ker se je sodišče ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, ni pa vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud razlaščencev: "Sporne določbe se bodo znašle še v tretjem zakonu in razlaščenci bodo morali še tretjič na ustavno sodišče."

Kot so povzeli, je sporna določba, ki državi nalaga intervencijo v bran ravnanju Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom, namen zakona pa je bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani. Nerazumna je tudi določba o ničelni obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci ob visoki inflaciji dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, so poudarili.

Po njihovem tudi ne drži razlog ustavnega sodišča za nepriznanje stranske udeležbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca, ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni. Obrazložitev, da bo sodišče posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, pa se jim zdi irelevantna, saj dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

Pohvalili so ločeno pritrdilno mnenje sodnika Rajka Kneza, ki je opozoril, da se je ustavno sodišče ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo sodnega varstva. Opozoril je tudi na negativno revizijsko poročilo računskega sodišče, ki je decembra 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna, so Knezovo mnenje povzeli v Društvu MDS.

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017. DZ ga je sprejel konec leta 2019, a ga je ustavno sodišče naprej zadržalo, sedaj pa razveljavilo.

V podržavljenih bankah, NLB, Novi KBM, Abanki, Banki Celje, Probanki in Factor banki, je bilo ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013 in v začetku leta 2014 izbrisanih za 963,2 milijona evrov obveznosti. V Društvu MDS so lansko jesen izračunali, da se je medtem nateklo za več kot 600 milijonov evrov obresti.

Mineva že deseto leto od sramotnega izbrisa delnic in obveznic slovenskih bank, razlaščeni delničarji in obvezničarji pa so ponovno – oziroma še vedno – brez učinkovitega pravnega sredstva, saj je danes Ustavno sodišče Republike Slovenije kot neustavnega razveljavilo zakon (ZPSVIKOB), ki bi moral omogočiti popravo teh krivic, pri tem pa .

Ljubljana, 07.03.2023

Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice. To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.

Če opozorimo samo na dva vidika:

• skrajno očitno sporna je določba, ki Republiki Sloveniji nalaga intervencijo v bran ravnanjem Banke Slovenije in s tem v prid izbrisom; namen ZPSVIKOB naj bi bil pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, ta določba pa neravnotežje v prid tvorcev izbrisa nasprotno še potencira;
• povsem nerazumna je tudi določba o 0% obrestni meri, kar pomeni, da bi razlaščenci celo po desetih letih in razmahu inflacije dobili izbrisano glavnico še dodatno razvrednoteno, saj je bila le v zadnjih dveh letih inflacija več kot 20,4 % (vir: https://www.stat.si/Inflacija/sl-SI) ,

Pri tem moramo pohvaliti ločeno mnenje sodnika dr. Rajka Kneza, ki je kot edini opozoril, da se je Ustavno sodišče v tej odločitvi ukvarjalo le s pravicami Banke Slovenije, nič pa s kršitvami pravic razlaščencev, ki tako že deseto leto nimajo nikakršnega sodnega varstva. Edini je opozoril tudi na negativno revizijsko poročilo Računskega sodišče, ki je že decembra 2020 jasno in nedvoumno ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri upravičevanju ukrepa izbrisa delnic in obveznic neuspešna (kar seveda ni v skladu z vseskozi ponavljano mantro tvorcev izbrisa, češ da pri izbrisih še vedno ni bila ugotovljena nobena nepravilnost).

Za ogled TV prispevka iz odaje 24ur POP TV z dne 07.03.2023 pritinite na sliko ali TUKAJ.

Nedoslednosti v odločbi US

US je očitno namerno prezrlo dejstvo, da so pobudniki, ki so zahtevali priznanje položaja stranskega udeleženca stranke sodnih postopkov, ki so bili prekinjeni zaradi vložitve zahteve BS za oceno ustavnosti ZPSVIKOB.

Zato ne drži razlog za nepriznanje stranke udeležbe v 46. točki odločbe, da pobudniki, ki uveljavljajo položaj stranskega udeleženca ne sodelujejo v sodnih postopkih, ki so bili prekinjeni.

Prav tako je nadaljnja obrazložitev US, da bo posebej odločalo o pobudi Janeza Žagarja in drugih, irelevantno, ker dejansko do odločanja o argumentih v pobudi ne bo prišlo, ker je zakon že razveljavljen in so pobudniki izgubili pravni interes.

To pa pomeni, da so vse procesne dileme ostale odprte in bo novi zakon ponovno izpodbijana pred ustavnim sodiščem, saga pa se bo nadaljevala. 

Javni poziv Državnemu zboru Republike Slovenije in Vladi Republike Slovenije dr. Roberta Goloba

Ker 9 let in 3,5 mesece po izbrisu nimamo nikakršnega Zakona, saj je bil že drugič razveljavljen, ne učinkovitega pravnega sredstva Rajko Stanković – predsednik Društva MDS zato danes naslavlja javni poziv na DZ RS in Vlado RS dr. Roberta Goloba, da nemudoma začnemo iskati izvensodno rešitev ter najdemo pravičen način poplačila vsakega 4 državljana Republike Slovenije, ki je varčeval v delnicah ali obveznicah neposredno ali preko pokojninskih skladov in zavarovalnic (Zavarovalnica Triglav, Sava RE, Zavarovalnica Sava, Modra zavarovalnica, Triglav pokojninska družba, Prva pokojninska družba A...)

Opozorili bi tudi na dejstvo, da vsi vztrajno pozabljajo, da banke niso šle v stečaj in tudi to, da je podrejena obveznica, bila de facto posojilo fizičnih ali pravnih oseb posamezni banki, ki ga le te že 9 let in 3,5 mesecev ne vračajo. V obratnem primeru pa bi banka uporabila vsa prisilna pravna in davčna sredstva za izterjavo celotnega dolga z obrestmi od fizičnih ali pravnih oseb, če le te nebi vračale najetih kreditov.

Naredimo novo cenitev in plačajmo ugotovljeno razliko

Če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko.

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamu tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa REpublika Slovenija izda 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen ovenjujemo letni strošek z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. december 2022 Stran: 3

Obletnica bančnih razlastitev

Po devetih letih so delničarji in lastniki podrejenih obveznic še vedno brez možnosti za tožbo Te dni mineva devet let od razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank. A čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da je bila vlagateljem z izbrisom obveznic in delnic kratena pravica do lastnine, ti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva.

Korak nazaj se je vrnila tudi kriminalistična preiskava glede sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, vse več deležnikov vidi izhod v zunajsodni poravnavi.

Banka Slovenije je v zadnji sanaciji bank razlastila več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delničarjev bank. Ti so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov. A vlagatelji po devetih letih še vedno ne morejo iskati pravice po sodni poti, zato se tako mali kot veliki osmoljenci zavzemajo za poravnavo. Tej možnosti so naklonjeni tudi pravniki, ki jih je za iskanje zakonskih rešitev v tem primeru najela Banka Slovenije.

»Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) je vsem preteklim vladam in tudi sedanji vladi Roberta Goloba predlagalo zunajsodno poravnavo,« pravi predsednik Društva MDS Rajko Stankovič.

Kot pojasnjuje, je iskanje krivcev prezapleteno, sodni postopki pa bodo predragi in bodo trajali predolgo. Tudi sedanji vladi so predlagali kompromisno rešitev: takojšnje poplačilo do 100.000 evrov, preostanek pa z 20-letno obveznico, s katero bi se trgovalo na borzi. Stankovič pojasnjuje, da uradnega odziva vlade na to niso dobili, neuradno pa prihajajo signali, da bi se lahko po stabilizaciji energetskih vprašanj lotili tudi tega problema.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Ponedeljek , 19. december 2022 Vir: TUKAJ

Bančni vlagatelji, ki so v sanaciji bank izgubili skoraj milijardo evrov, že devet let zaman čakajo na možnost vložitve tožb.

Banka Slovenije je pred dvema letoma najela skupino pravnih strokovnjakov, ki pripravlja nove zakonske rešitve za bančne razlaščence. 

Te dni mineva devet let od razlastitve delničarjev in lastnikov podrejenih obveznic v zadnji sanaciji bank. A čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) presodilo, da je bila vlagateljem z izbrisom obveznic in delnic kratena pravica do lastnine, ti še vedno nimajo učinkovitega pravnega sredstva. Korak nazaj se je vrnila tudi kriminalistična preiskava glede sumov nepravilnosti pri sanaciji bank, vse več deležnikov vidi izhod v zunajsodni poravnavi.

Banka Slovenije ne sme financirati odškodnin razlaščencev

Banka Slovenije (BS), ki jo je takrat vodil guverner Boštjan Jazbec, je z odločbami o izrednih ukrepih v letih 2013 in 2014 razlastila več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delničarjev bank. Ti so tako skupaj izgubili 960 milijonov evrov. Podlaga za to je bil zakon o bančništvu, a ustavno sodišče je nato leta 2016 presodilo, da mora državni zbor razlaščenim vlagateljem v šestih mesecih zagotoviti pravno varstvo proti takšni določitvi. Zakon, ki je prinesel podlago za vlaganje odškodninskih tožb, je bil sprejet šele konec leta 2019, a je bilo njegovo izvajanje na pobudo BS čez nekaj mesecev zadržano, njegove določbe pa so še vedno v presoji na ustavnem sodišču.

Razlaščeni vlagatelji tako še vedno nimajo podlage za vložitev tožb, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice septembra lani menilo, da jim je bila z izbrisom kratena pravica do lastnine, in državi naložilo, da brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločb BS, a tega še ni.

Devetletna saga

Vlagatelji tako po devetih letih še vedno ne morejo iskati pravice po sodni poti, zato se tako mali kot veliki osmoljenci zavzemajo za poravnavo. Tej možnosti so naklonjeni tudi pravniki, ki jih je za iskanje zakonskih rešitev v tem primeru najela Banka Slovenije.

Rajko Stankovič Foto Jure Eržen/Delo

»Združenje Mali delničarji Slovenije (MDS) je vsem preteklim vladam in tudi sedanji vladi Roberta Goloba predlagalo zunajsodno poravnavo,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič. Kot pojasnjuje, je iskanje krivcev prezapleteno, sodni postopki pa bodo predragi in bodo trajali predolgo. Tudi sedanji vladi so predlagali kompromisno rešitev: takojšnje poplačilo do 100.000 evrov, preostanek pa z 20-letno obveznico, s katero bi se trgovalo na borzi. Stankovič pojasnjuje, da uradnega odziva vlade na to niso dobili, neuradno pa prihajajo signali, da bi se lahko po stabilizaciji energetskih vprašanj lotili tudi tega problema.

Čakanje na odločitev ustavnega sodišča

Evropsko sodišče je na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra letos presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala BS iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank. Ustavno sodišče je omenjeni zakon ponovno obravnavalo prejšnji teden, a kot pojasnjujejo, končne odločitve še niso sprejeli. Ker je pobud glede tega zakona več in vseh niso združili, imajo odprtih še šest zadev.

Prav na zaključek postopkov pred ustavnim sodiščem pa čaka tudi BS. Pred dvema letoma je namreč najela skupino pravnih strokovnjakov, ki že dalj časa pripravljajo nove zakonske rešitve za bančne razlaščence. V centralni banki odgovarjajo, da so v zaključni fazi priprave predloga zakonskih rešitev in da glede tega potekajo usklajevanja z različnimi deležniki na strokovni ravni. Kot pišemo na prvi strani, se tako omenjeni pravniki kot mali in tudi veliki vlagatelji vse bolj zavzemajo za možnost poravnave.

Vse bolj negotov je namreč tudi izid kriminalistične preiskave, na podlagi katere je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) leta 2018 na specializirano državno tožilstvo vložil celo kazensko ovadbo proti nekdanjim članom sveta BS zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Vmes je poseglo sodišče EU, ki je ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije BS kršila nedotakljivost arhivov EU in tako je zadeva spet v rokah kriminalistov.

Preiskava se vrača na policijo

Na policiji pojasnjujejo, da je NPU po odločitvi evropskega sodišča po navodilu pristojnega državnega tožilstva (SDT) BS vrnil zaseženo dokumentacijo in ji hkrati izročil zahtevek za ponovno izročitev dokumentacije, relevantne za predkazenski postopek. BS jim je dokumentacijo izročila, a prekrila del vsebine, ki naj bi predstavljal arhiv ECB. Na policiji dodajajo, da je pristojni državni tožilec SDT podal usmeritev, da NPU preuči prejeto dokumentacijo in glede na spremenjeno situacijo v dokaznem gradivu ugotovi, ali je še mogoče utemeljiti sum, da so odgovorne osebe BS storile očitano kaznivo dejanje, ter v skladu tem sestavi prenovljeno kazensko ovadbo ali poročilo, da to ni več mogoče. Podobno pojasnjujejo na tožilstvu, kjer pravijo, da bodo po prejetju poročila policije lahko ocenili, ali imajo dovolj dokazov za utemeljitev suma storitve uradno pregonljivega kaznivega dejanja, in nadaljevali pregon ali zaključili postopek in ovadbo zavrgli.

»Dokler ustavno sodišče ne bo reklo svoje, se ne da nič narediti,« pravi predstavnik enega oškodovanih institucionalnih vlagateljev Aljoša Tomaž, ki tudi ne vidi posebnega interesa pristojnih, da bi se karkoli spremenilo. Zato se tudi razlaščene zavarovalnice še vedno zavzemajo za poravnavo.

Odvetnik Miha Kunič pričakuje spoštovanje minimalnih pravic razlaščencev. Foto Aleš Černivec

»Dejstvo, da v vsem tem času še v nobenem sodnem postopku nihče ni preračunal kapitala v poslovnih bankah na dan 30. 9. 2013, dokazuje, da Republika Slovenija v tem primeru ni pravna država. To potrjuje tudi situacija, da ob strogem tolmačenju določil zakona o bančništvu poslovne banke niso odškodninsko odgovorne zaradi ukrepov iz leta 2013, Banka Slovenije, kot upravni organ in skladno s sodbo Sodišča EU (C‑45/21), pa tudi ne. Čakam dan, ko bo ta gordijski vozel presekan in dokaz o obstoju spoštovanja minimalnih pravic razlaščencev do sodnega varstva,« pa pravi odvetnik razlaščenih vlagateljev Miha Kunič.

Medij: STA  Avtorji: STA Teme:  mali delničarji Datum: Petek, 21. oktober 2022 

Ljubljana, 21. oktobra - Poslanec SDS Jože Tanko je v parlamentarni postopek vložil predlog zakona, po katerem bi izbrisanim malim imetnikom delnic in obveznic bank v bančni sanaciji izplačali odškodnino. Cilj zakona je povrniti škodo fizičnim osebam oz. takratnim manjšinskim delničarjem NLB in Nove KBM ter nepoučenim vlagateljem, izhaja iz predloga.

Predlog zakona o izplačilu sredstva nepoučenim imetnikom podrejenih obveznic in manjšinskim delničarjem bank v večinskem državnem lastništvu, ki so bile predmet izrednih ukrepov, izrečenih 17. decembra 2013 in 19. novembra 2014 oz. 16. decembra 2014 s strani Banke Slovenije, je Tanko v DZ poslal po rednem postopku.

Podoben predlog je v DZ vložil že maja 2019, a je DZ takrat sprejel vladni predlog zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Izvajanje tega zakona pa je ustavno sodišče marca 2020 do končne odločitve zadržalo.

Po tokratnem Tankovem predlogu bi odškodnino za izbrisane delničarje NLB in Nove KBM, če so fizične osebe, izračunali tako, da bi število delnic, ki so jih posedovali 17. decembra 2013, pomnožili s knjigovodsko delnico posamezne banke na dan 31. december 2012. V primeru Nove KBM je ta zanašala 4,92 evra, NLB pa 63 evrov.

Višino izplačila bi posameznemu delničarju omejili na 10.000 evrov, povečano za obresti po dveodstotni letni obrestni meri. Fizičnim osebam, ki so bile imetnice podrejenih obveznosti, pa bi izplačali do 100.000 evrov po posamezni terjatvi, povečano za obresti po dveodstotni letni obrestni meri.

Sredstva bi se izplačala iz državnega proračuna, predlog zakona določa način posredovanja podatkov, postopek in rok plačila. Med drugim določa še, da do izplačila ni upravičen vlagatelj, ki je na drugi pravni podlagi prejel kakršnokoli plačilo v povezavi s kvalificiranimi obveznostmi banke, ter da se zakon začne uporabljati z letom 2024.

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) so pobudo poslanca označili za dobrodošel korak, da se ponovno začne pogovarjati o pravičnem načinu poplačila vsakega četrtega državljana Slovenije. Moti pa jih, da vsi pozabljajo, da banke niso šle v stečaj in da je bila podrejena obveznica posojilo posamezni banki, ki ga te že devet let ne vračajo.

"Pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti omejena na pavšalni znesek, ampak mora biti odraz objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno," so zapisali v sporočilu za javnost.

Za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, je Banka Slovenije pred časom angažirala skupino strokovnjakov, ki je maja lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država. Imenovati bi bilo treba poseben organ, ki bi presojal o višini zneskov.

Ministrstvo za finance je sredi septembra, ko je Sodišče EU odgovorilo ustavnemu sodišču na nekatera vprašanja, navedlo, da je njihovo vodilo "oblikovati rešitve, na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".

V Društvu MDS so danes vlado pozvali ali k oblikovanju primerne zakonske rešitve, ki ne bo diskriminatorna, ali pa iskanju pravične izvensodne poravnave. Opozorili so na "izdaten neplačan račun", v katerem zamudne obresti na današnji dan znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.

Medij: MMC TVSLO  Avtorji: A. S., Al. Ma.Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 13. september 2022 VIR OBJAVE: Tukaj 

Kakšno odgovornost nosi Banka Slovenije?

Sodišče EU-ja je odločilo, da je zakon o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. O tem so odločali na predlog slovenskega ustavnega sodišča.

"Današnja sodba pritrjuje našim dosedanjim stališčem, in sicer da je zakon sporen z vidika monetarnega financiranja in finančne neodvisnosti centralne banke. Ob tem pa dodajamo, da je zato nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so zapisali v slovenski centralni banki. 

Sodišče EU-ja je v sodbi navedlo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov, le če je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom in da za ta namen ne sme čezmerno posegati v svoje rezerve, kot to določa zakon.

Banka Slovenije je pred dvema letoma vložila zahtevo za oceno ustavnosti tega zakona. Meni namreč, da zakon s tem, ko bi ji naložil financiranje odškodnin razlaščencem iz sredstev centralne banke, krši prepoved monetarnega financiranja. Ne strinja se z določbo, da Banka Slovenije odgovarja potencialno objektivno, da ji je naloženo plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe, pri katerih pa se niti ne ugotavlja, zakaj je škoda nastala, ter da bi se odškodnine poplačale iz njenih prihodnjih dobičkov in iz že oblikovanih splošnih rezerv, saj bi se s tem poseglo v njeno finančno neodvisnost.

Ustavno sodišče je marca 2020 do končne odločitve zadržalo izvajanje tega zakona in se sredi lanskega januarja odločilo, da se z določenimi vprašanji obrne na Sodišče EU-ja.

Banka Slovenije je namreč po zakonu o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank dolžna delu nekdanjih imetnikov, katerih kvalificirane obveznosti je izbrisala, izplačati pavšalno nadomestilo v višini 80 odstotkov vrednosti kupnine, ki jo je nekdanji imetnik plačal za kvalificirano obveznost (pri čemer znesek nadomestila vlagatelju ne sme presegati 20.000 evrov za posamezni red).

Kaj prepoveduje pogodba o delovanju EU-ja?

Ustavno sodišče je zanimalo, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi nacionalna centralna banka, ki je članica Evropskega sistema centralnih bank, iz lastnih sredstev odškodninsko odgovarjala nekdanjim imetnikom izbrisanih finančnih instrumentov, o izbrisu katerih je odločila v okviru zakonsko dodeljene pristojnosti za izvedbo izrednih ukrepov za preprečevanje ogroženosti stabilnosti finančnega sistema – če se v poznejših sodnih postopkih izkaže, da pri izbrisu ni bilo spoštovano načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo, če pri tem centralna banka odgovarja za škodo, ki je jo bilo mogoče predvideti iz dejstev in okoliščin, in če centralna banka odgovarja za škodo, ki je posledica ravnanja oseb, ki so delovale na podlagi njenega pooblastila, pri tem pa niso ravnale kot dober strokovnjak.

Sodišče EU-ja je vprašalo tudi, ali pogodba o delovanju EU-ja prepoveduje, da bi centralna banka iz lastnih sredstev izplačevala posebna denarna nadomestila delu nekdanjih imetnikov izbrisanih finančnih instrumentov zaradi izbrisov, pri čemer za upravičenost do nadomestila zadošča, da je bil finančni instrument izbrisan, ni pa pomembno, ali je bilo kršeno načelo, da ne sme biti noben imetnik finančnega instrumenta zaradi izrednega ukrepa na slabšem, kot če izrednega ukrepa ne bi bilo.

Ministrstvo za finance za vzpostavitev sodnega postopka

Ne glede na sodbo je treba glede odločitve o ustavnosti zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti bank počakati na končno odločitev ustavnega sodišča, a ne glede na to je treba čim prej zagotoviti postopek bolj učinkovitega sodnega varstva, v odzivu pravi finančno ministrstvo.

Dodali so, da je pri tem njihovo vodilo oblikovati rešitve, "na podlagi katerih bi se vzpostavil sodni postopek, ki bo vključeval procesne rešitve, ki bodo v največji možni meri usklajene tudi s sodno vejo oblasti, ki bo zakon izvajala".

Sodišče EU-ja je, kot so sporočili iz Banke Slovenije, v sodbi izpostavilo, da je Banka Slovenije lahko odgovorna za škodo izbrisanih imetnikov finančnih instrumentov le v primeru, da je dokazano resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, da ne more kriti škode izbrisanim imetnikom finančnih instrumentov zgolj zaradi nizkih prihodkov in odpovedi drugim pravnim sredstvom ter da za ta namen ne sme prekomerno posegati v svoje rezerve, kot vse to določa zakon.

Glede vprašanja o zaupnosti bančnih podatkov pa je Sodišče EU-ja, kot navaja ministrstvo za finance, presodilo v prid veljavni rešitvi v zakonu o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank.

Odločilo je namreč, da pri izrednih ukrepih, ki so bili sprejeti v letih 2013 in 2014 in v zvezi s katerimi so bile uporabljene informacije in dokumenti, ki so v obravnavanem primeru sporni, ne gre za nadzorne ukrepe, ampak za reorganizacijske ukrepe, ki jih je sprejela Banka Slovenije v svoji (vzporedni) funkciji kot organ za reševanje, navaja ministrstvo.

Sodišče je svojo odločitev oprlo tudi na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar in drugi proti Sloveniji, ki je presodilo, da je poznavanje okoliščin in razlogov, na podlagi katerih je prišlo do posega v lastninsko pravico oškodovancev, potrebno, da lahko slednji vložijo pravno sredstvo zoper ta poseg, s tega vidika pa so odločilne zlasti informacije v zvezi z izidi obremenitvenih testov in pregledom kakovosti bančne aktive, še dodaja ministrstvo.

Banka Slovenije je za razrešitev dileme, kako zagotoviti učinkovito sodno varstvo po izbrisih v bankah, angažirala skupino strokovnjakov, ki je lani kot najbolj primerno rešitev navedla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država, o višini zneskov pa bi presojal poseben organ.

Mali delničarji vlado pozivajo k rešitvi

V Društvu Mali delničarji Slovenije (MDS) zdaj vlado k iskanju pravične zunajsodne poravnave. "Vlado Roberta Goloba pozivamo, da pred deveto obletnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev," so zapisali.

S tem je pritrdilo nam, ki trdimo, da če bi banke šle v virtualni stečaj, virtualna stečajna masa ni bila enaka nič, torej bi razlaščeni delničarji in podrejeni obvezničarji dobili več kot nič.

Rajko Stanković (MDS) za TV Slovenija

Sodba Sodišča EU-ja potrjuje, da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in ministrstvom za finance oziroma državo. "Sodba kot žebelj v krsto zakona kot povsem neustreznega za razrešitev problematike bančnih oškodovancev pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo," so prepričani.

Sodba Sodišča EU-ja po njihovih navedbah dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj so bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti tudi, če bi Banka Slovenije ravnala skrbno in bi, denimo, neskrbno ravnal kdo drug, na primer cenilci.

"Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za izbrisano premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč le od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti oz. izbrisati," so poudarili.

Po njihovih izračunih zamudne obresti zaradi še vedno nerešenega vprašanja na današnji dan v skladu z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 milijonov evrov na 950 milijonov evrov glavnice.

Društvo MDS meni, da pravica do plačila poštene vrednosti za odvzeto (izbrisano) premoženje ni in ne more biti odvisna od resnih kršitev dolžnosti skrbnega ravnanja Banke Slovenije, temveč samo od objektivne vrednosti tega premoženja. Odvzeto (izbrisano) premoženje ni bilo ničvredno, kot že deveto leto moramo trpeti oškodovanci, saj ga v primeru ničvrednosti sploh ne bi bilo treba odvzeti (izbrisati).

Ljubljana, 13.09.2022

Današnja sodba Sodišča EU potrjuje, kar trdim(o) že ves čas - da so bančni oškodovanci žrtve medsebojnega zvračanja odgovornosti med Banko Slovenije in Ministrstvom za finance oziroma Republiko Slovenijo. Tudi ta današnja sodba dovoljuje odgovornost Banke Slovenije, če se izkaže, da je ta resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, vendar to ni celovita rešitev, saj smo bančni oškodovanci upravičeni do povračila vrednosti, tudi če bi Banka Slovenije ravnala skrbno (in bi npr. neskrbno ravnal kdo drug, npr. cenilci).

Za ogled TV prispevka novinarja Marka Milenkovića iz oddaje Dnevnik TVSLO1 z dne 13.09.2022 ob 19.00 uri pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Današnjo sodbo kot žebelj v krsto ZPSVIKOB kot povsem neustreznega zakona za razrešitev problematike bančnih oškodovancev zato pozdravljamo in se pridružujemo ugotovitvi Banke Slovenije, da je nujna priprava zakonske rešitve, ki bo celovito urejala omenjeno področje in bo skladna z evropskim pravnim redom in slovensko ustavno ureditvijo. Še posebej nas veseli, da je Sodišče EU »obračunalo« z novimi poskusi krivic, ki jih je predstavljala diskriminacija poplačila bančnih oškodovancev v odvisnosti od okoliščin pridobitve (socialnih, tržnih).

Zato Rajko Stanković predsednik Društvo MDS v imenu izbrisanih delničarjev in obvezničarjev Vlado Republike Slovenije dr. Roberta Goloba poziva za iskanje pravične izvensodne poravnave, da še pred 9 letnico prvega izbrisa najdemo kompromisno rešitev za več kot 100.000 državljank in državljanov, v kolikor pa v to vštejemo še vlagatelje v pokojninske sklade in zavarovalnice pa to zadeva kar 500.000 prebivalcev oz. vsakega 4 državljana Republike Slovenije, saj delničarji in obvezničarji in vlagatelji, še danes nimamo učinkovitega pravnega sredstva.

Spomnimo kadarkoli Republika Slovenija »ni reševala odprtih pravnih zagat« je vedno prišel izdaten račun skupaj z zamudnimi obrestmi, ki na današnji dan skladno z veljavno zakonodajo znašajo več kot 600 mio EUR na 950 mio EUR glavnice.

Medij: 24ur POP TV Avtorji: Ana Kralj, STA Teme:  mali delničarji Datum: Torek, 14. septembra 2021 Vir: TUKAJ

Razsodba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je velika zaušnica Sloveniji kot pravni državi, je ocenil odvetnik ene od tožnic v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji Miha Kunič. Da je takšno odločitev pričakoval, je dejal odvetnik Aleš Kaluža.

"Iz sodbe izhaja, da je bilo preko 120.000 ljudem poseženo v lastninsko pravico, tako da v postopkih niso mogli sodelovati in zoper odločbe o razlastitvi niso imeli pravnega sredstva. To pomeni, da politika od leta 2013 do leta 2021 ni bila sposobna sprejeti ustrezne zakonodaje, sodišča pa niso imela poguma za vsebinsko presojo izrednih ukrepov Banke Slovenije," je za STA dejal Kunič.

Sodba velja za vse, torej za vse imetnike delnic in podrejenih obveznic, ki jim je bilo leta 2013 poseženo v lastninsko pravico. Nakazuje razne pravne poti, od možnosti obnove postopkov pred upravnimi sodišči do zahtevkov pred rednimi sodišči, naj vsebinsko odločijo. Kunič je izpostavil tudi grajo slovenskega ustavnega sodišča, ki konkretne zadeve v primeru njegove stranke sploh ni sprejelo v obravnavo. S tem je bila po oceni Evropskega sodišča za človekove pravice kršena njena pravica do pravnega sredstva.

"To so zelo resne posledice," je ocenil Kunič. To namreč pomeni, da je treba vzpostaviti sredstvo za vsebinsko presojo, ali je bila odločba Banke Slovenije zakonita in legitimna in ali je bil izračun, ki je bil podlaga za razlastitev, pravilen.

"Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev," pa je za Delo dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. "Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne," je menil.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki je za časnik dejal, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

Kot so danes povedali na ustavnem sodišču, Sodišče EU svoje sodbe še ni sprejelo. "Kdaj jo bo, zaenkrat ni mogoče napovedati. Kolikor je znano, so bili šele pridobljeni odgovori in stališča drugih udeležencev postopka," so dodali.

Društvo Mali delničarji Slovenije navdušeno nad sodbo

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur z dne 14.09.2021 pritinite TUKAJ ali na sliko.

"Z navdušenjem smo se seznanili z današnjo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Pintar, Kotnik, Peterlin, Jukič, Logar in Jesenko. Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja.  Sodišče je nedvoumno razsodilo, da je Republika Slovenija kršila konvencijsko pravico razlaščencev do varstva premoženja, saj je posegla v premoženje razlaščencev, ne da bi zagotovila zadostna procesna jamstva proti samovolji državnih organov", so zapisali v sporočilu za javnost. 

 Dodali so, da je ta pravna zmaga še posebej pomembna, ker je bila dosežena kljub dejstvu, "da je Republika Slovenija uporabila celoten arzenal 'argumentov', s katerimi je razlaščence zavračala pred slovenskimi sodišči. Tako je Republika Slovenija navajala, da izbrisane delnice in obveznice sploh niso premoženje, ker naj ne bi imele ekonomske vrednosti, da bi njihovi imetniki že predhodno morali zagotoviti dodatni kapital bankam, da izgube razlaščencev naj ne bi presegale izgub v stečaju, v katerem bi se banke znašle brez izbrisa, da bi bila brez izbrisa kršena pravila EU o državnih pomočeh ter da so imeli razlaščenci na voljo postopek po 350.a členu Zakona o bančništvu. Vsi ti 'argumenti' Republike Slovenije so se ob tehtanju na Evropskem sodišču za človekove pravice razblinili. Evropsko sodišče za človekove pravice je zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali."

Ministrstvo za finance: O upravičenosti do morebitne povrnitve škode iz bančne sanacije slovenska sodišča

ESČP je v danes objavljeni sodbi glede bančne sanacije po navedbah ministrstva z finance pritožnikom pritrdilo le v delu, da jim ni zagotovljeno učinkovito sodno varstvo, ne pa tudi glede tega, ali so upravičeni do povrnitve premoženjske škode ali ne. "O tem bodo odločala slovenska sodišča," so zapisali.

"Ministrstvo za finance meni, da je bila odločba ustavnega sodišča o vzpostavitvi učinkovitega sodnega varstva upoštevana s sprejemom zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank," so navedli. Kot so ob tem spomnili, je izvrševanje tega zakona zaradi zahteve za oceno njegove ustavnosti začasno zadržano.

SAB: Odločitev ESČP je pričakovana

Za stranko SAB je razsodba Evropskega sodišča o človekovih pravicah, da pritožniki po bančnih izbrisih niso imeli možnosti učinkovitega pravnega sredstva, pričakovana. V stranki, katere predsednica Alenka Bratušek je bila v času sanacije bank predsednica vlade, si želijo čimprejšnjega epiloga.

"Odločitev ESČP je pričakovana, saj je leta 2016 enako presodilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije. Tožniki sicer ne bodo prejeli vračila premoženja, temveč le minimalno odškodnino v višini od 1000 do 3000 evrov. Se pa v stranki SAB strinjamo, da je nekdanjim imetnikom treba čim prej zagotoviti učinkovito sodno varstvo," so zapisali v SAB.

V stranki so dodali, da je ustavno sodišče pred petimi leti že presojalo ustavnost zakona o bančništvu in je tozadevno ugotovilo, da so bili vsi ukrepi, tudi izbris nekdanjih imetnikov, skladni s slovenskim pravnim redom in ustavo. "Ob tem pa je najvišji organ sodne veje oblasti ugotovil tudi, da zakon ne vsebuje posebnih določil, ki bi nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti omogočila ustrezno sodno varstvo," pravijo v SAB.

Spomnimo

V primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank v Sloveniji v letih 2013 in 2014 je bil kršen 1. člen dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je v pisni sodbi, objavljeni danes, zapisalo ESČP. Vlagatelji niso imeli na voljo učinkovitega pravnega sredstva, s katerim bi lahko izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije.

Sodišče je navedlo, da morajo imeti vlagatelji dostop do pravnih sredstev, ki jim omogočajo učinkovito izpodbijanje odločitve o odvzemu premoženja. Tak dostop mora biti zagotovljen, kakor hitro je to mogoče.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank, so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic oz. delnic v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Postopek pred sodiščem je sprožila sedmerica vlagateljev.

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisi v slovenskih bankah Datum: Torek , 14. september 2021 Vir: TUKAJ

Evropsko sodišče za človekove pravice je bančnim razlaščencem prisodilo odškodnino za nematerialno škodo.

Razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank je bila kršena pravica do mirnega uživanja premoženja, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Šestim tožnikom je dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo.

ESČP je odločilo v primeru sedmih slovenskih tožnikov proti državi. Tožniki so se nanj obrnili, ker so v sanaciji bank po odločitvi bančnega regulatorja leta 2013 in 2014 z izbrisom ostali brez naložbe v delnice ali obveznice bank, glede tega pa niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva za izpodbijanje takšne odločitve.

Sodišče iz Strasbourga je v zadevi, kjer je združilo tožbe sedmih tožnikov, presodilo, da je bila tožba utemeljena in da je naša država kršila pravico do mirnega uživanja lastnine, ki ne sme biti kršena, razen če gre za javni interes. Zato mora država tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko plačati po 3000 evrov za nematerialno škodo, Jožku Peterlinu pa tisoč evrov.

ESČP je tudi ugotovilo, da kršitve zadevajo na tisoče nekdanjih lastnikov delnic in podrejenih obveznic, zato je ključno, da jim država čim prej brez dodatnih zamud zagotovi možnost učinkovitega pravnega sredstva za izpodbijanje odločitve Banke Slovenije o razlastitvi. Opozorili so, da je ustavno sodišče leta 2016  zagotovitev tega sredstva zahtevalo v šestih mesecih, a oškodovani vlagatelji še vedno nimajo ne možnosti izpodbijanja odločitev ne vlaganja odškodninskih tožb.

»Glede na očitnost kršenja sem pričakoval takšno odločitev,« je dejal eden od odvetnikov tožnikov Aleš Kaluža. Kot pravi, je ESČP Sloveniji tudi jasno naložilo, da mora zagotoviti učinkovito pravno varstvo in zadevo urediti doma. »Če tega ne bodo uredili, utegnejo biti prihodnje tožbe na ESČP za državo precej bolj neugodne,« je dodal.

Z odločitvijo ESČP je zadovoljen tudi tožnik Tadej Kotnik, ki meni, da jim je s tem sodišče brezpogojno pritrdilo, da je šlo za kršenje pravice do premoženja.

 »Ta odločitev je huda zaušnica državi,« je ocenil zastopnik ene od tožnic Miha Kunič. Dodal je, da več od tega ne bi mogel pričakovati, saj je sodišče potrdilo, da je šlo za poseg v lastninsko pravico, da podrejene obveznice in delnice bank nimajo avtomatično vrednosti nič, ampak je treba to dokazati na sodišču in še, da niso imeli možnosti izpodbijanja odločbe Banke Slovenije. Če država v mesecu dni ne bo zagotovila pravnega sredstva, bo Kunič predlagal obnovo postopkov pred upravnim sodiščem, ki je doslej te postopke zavračalo.

Prek 100.000 oškodovancev

Omenjeni ukrepi so razlastili več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic ali delnic šestih saniranih bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Država je sicer sprejela zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank, ki naj bi omogočil vlaganje odškodninskih tožb, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje zadržalo, pred odločitvijo o skladnosti z ustavo pa je za presojo zaprosilo Evropsko sodišče v Luksemburgu, ki svojih odgovorov še ni dalo.

V Banki Slovenije ocenjujejo sprejeto odločitev kot pričakovano: »Potrjuje namreč tudi stališče Banke Slovenije, da je treba v čim krajšem času zagotoviti sodno varstvo vsem udeležencem v takratnih procesih.« Dodali so, da so v ta namen smo pred časom angažirali skupino pravnih strokovnjakov, na podlagi njihovih rešitev pa zdaj pripravljajo izhodišča predloga zakona, ki bo celovito urejal omenjeno področje.
 

Mali delničarji navdušeni

V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad današnjo sodbo ESČP navdušeni. »Sodba predstavlja veliko zmago za vse bančne razlaščence, saj je sodišče v sklepnih argumentih pozvalo, da je treba njihov položaj urediti brez nadaljnjega nepotrebnega odlašanja,« menijo.

Opozorili so, da je ESČP zavzelo trdno stališče, da bi procesna jamstva, ki bi varovala pred samovoljo državnih organov, morala obstajati že v trenutku, ko so se izredni ukrepi Banke Slovenije šele snovali.