razlastitev bančnih delničarjev; obveznice; Banka Slovenije; Banka Celje; NLB; Nova KBM; Probanka; Abanka; Factor Banka;

Bo novi zakon razlaščencem iz bančne sanacije po desetletju le omogočil pravno varstvo?

Medij: Radio Slovenija 1 Oddaja: Studio ob 17-ih  Avtorji: Urška Jereb Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija slovenskega bančnega sistema Datum: Ponedeljek, 04. marce 2024 Vir: za poslušanje pritisni: TUKAJ

Bodo nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, razlaščeni v bančni sanaciji pred desetimi leti, zdaj vendarle dobili ustrezno pravno varstvo in bo dolgoletna saga končno dobila sodni epilog? Potem ko je en zakon o sodnem varstvu že padel na Ustavnem sodišču, je finančno ministrstvo zdaj pripravilo novega. Še pred njegovo potrditvijo v Državnem zboru je deležen številnih kritik, še posebej na račun poravnalne sheme za 100 tisoč oškodovancev.

Argumente soočamo z voditeljico Urško Jereb in gosti.

Gostje v studiu:
URŠKA CVELBAR (generalna direktorica Direktorata za finančni sistem),
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenija),
MIHA KUNIČ (odvetnik)
Gost na povezavi:
MIRO PREK (strokovnjak za bančno pravo Evropske unije, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije)

Za poslušanje prispevka pritisni TUKAJ.

Pismo iz Strasbourga predramilo ekipo ministra Boštjančiča

Medij: N1-Forbes Avtorji: Andreja Lončar Teme:  obveznice, delnice Datum: Ponedeljek, 27. februarja 2024 Vir: TUKAJ

Vlada je pol leta po koncu javne obravnave sprejela novi zakon o sodnem varstvu razlaščencev v bančni sanaciji. Od te je minilo že deset let, rešitev pa pričakujejo tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.

Decembra je minilo deset let od razlastitve delničarjev in obvezničarjev v bančni sanaciji, s katero je država reševala zabredle banke. Takrat je, spomnimo, več kot 100 tisoč lastnikov delnic in podrejenih obveznic čez noč ostalo brez vrednostnih papirjev v skupni vrednosti 960 milijonov evrov.

Razlaščenci se od takrat borijo za odškodnino. Da bi morali imeti možnost pritožbe in zahtevka za odškodnino, pa je dvakrat potrdilo tudi sodišče. Najprej je ustavno sodišče jeseni 2016 državnemu zboru naložilo, da bi moral do maja 2017 odpraviti neustavnost 350.a člena zakona o bančništvu (ZBan-1) in urediti učinkovito sodno varstvo za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank. Septembra 2021 pa je kršitve ugotovilo še Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) – šlo je za tako imenovano zadevo Pintar – in slovenski državi naložilo odpravo kršitev, česar pa Slovenija do danes ni naredila. ESČP nam je v preteklosti že predlagalo poravnalno shemo.

Opomnik ESČP

Vlade so sicer poskušale sprejeti zakon o sodnem varstvu razlaščencev, a neuspešno. Februarja lani je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu imetnikov podrejenega dolga, ki je bil sprejet oktobra 2019, v času vlade Marjana Šarca. Od takrat aktualna vlada pripravlja novega.

Predlog je bil v javni razpravi poleti lani, a se potem ni zgodilo nič do prejšnjega tedna, ko je vlada predlog zakona potrdila na seji in ga poslala v odločanje parlamentu.

Na ministrstvu neuradno povedo, da so po javni razpravi pol leta presojali pripombe iz javne razprave in popravljali zakon, ki je s tehničnega vidika zelo zahteven. Po naših informacijah pa je bil razlog za nenaden premik tudi sporočilo iz Strasbourga. ESČP je namreč poizvedovala o tem, ali je vlada naredila kakšen korak naprej. To nam potrdi vir na finančnem ministrstvu: “ESČP je poslal dopis, ki se nanaša na več postopkov, v katerih pritožniki Sloveniji očitajo neučinkovito sodno varstvo.”

Za kaj gre? ESČP je pravnomočno odločilo v zadevi Pintar in Sloveniji naložilo odpravo kršitev konvencije o človekovih pravicah v delu, ki se nanaša na sodno varstvo. Zdaj pa ima ESČP vsaj še en odprt primer, zato je sodišče Slovenijo znova vprašalo, ali je kršitve odpravila. Če se izkaže, da jih ni, bo verjetno znova razsodilo v prid tožnika. Slovenija je sodišču obljubljala, da bo nov zakon sprejela do konca leta 2023, kar pa se ni zgodilo.

Vlada želi v Strasbourg poslati odgovor, v katerem bi navedla, da je Slovenija ravno sprejela zakon, zato na ministrstvu upajo, da bo ta sprejet v roku meseca ali dveh.

Oba zakona pišejo isti ljudje

Vir blizu razlaščencev, med katerimi vlada močno mnenje, da v državni upravi ni prave motivacije za ureditev problematike, opozori, da zakon o sodnem varstvu nastaja v direktoratu za finančni sistem, kjer je pred desetletjem nastajala tudi zakonodajna podlaga za samo sanaciji. Direktorat je takrat vodila Urška Cvelbar, vodi ga tudi danes. Cvelbar vodi tudi delovno skupino za pripravo zakonov.

Ljudje, ki so pred desetletjem pisali zakon, ki je kasneje padel na ustavnem sodišču, torej zdaj pišejo tudi zakon, s katerim te pomanjkljivosti odpravljamo.

Vir z ministrstva potrdi, a na pomislek, ali ne gre za konflikt interesa, odgovori, da se zakonodaja piše v delovnih skupinah in da o vsebini nikoli ne odloča samo ena oseba. Na koncu pa predlog vedno potrjujeta vlada in državni zbor, doda.

Po novem predlogu bi morebitne odškodnine izplačevala država iz proračuna. Država pa bi lahko nato znesek terjala od Banke Slovenije, če se izkaže, da je bilo oškodovanje razlaščencev posledica neskrbnega ravnanja.

 

Mali delničarji razočarani nad predlogom zakona, ki naj bi popravil krivico razlaščencem

Avtorji: La. Da. Datum: 23. februar 2024 ob 8.56 Tema: mali delničarji, obveznice Medij: MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija

Vlada je v četrtek potrdila nov zakon, s katerim naj bi bančnim razlaščencem zagotovili pravno varstvo, a zdi se, da bo tudi ta predlog zakona pristal na ustavnem sodišču. V Društvu Mali delničarji Slovenije so nad predlogom zakona razočarani.

Medtem ko je izdaja državnih obveznic spodbuden signal za razvoj kapitalskega trga, vprašanje razlastitve imetnikov bančnih delnic in obveznic pred več kot desetimi leti še vedno ni rešeno. V Društvu Mali delničarji Slovenije so razočarani nad vladnim predlogom novega zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. Prepričani so, da za dokazovanje oškodovanja nekdanjih imetnikov ni nobene potrebe in da bi morala vlada namesto tega poskrbeti za hitro izplačilo odškodnin.

Nov zakon namreč predvideva, da naj bi sedem neodvisnih strokovnjakov odgovorilo na vprašanje, ali bi nekdanji imetniki bančnih delnic in obveznic prejeli plačilo, če izredni ukrep razlastitve ne bi bil izrečen.

"Ne razumemo, zakaj se po več kot desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo, ali bi dobili več kot nič in zato ustanavljamo komisijo sedmih strokovnjakov, ki naj bi to raziskali," so mali delničarji zapisali v sporočilu za javnost.

Dokaz je po njihovih navedbah ogromno premoženje, ki ga je pridobila nekdanja Družba za upravljanje terjatev bank, zdaj pripojena Slovenskemu državnemu holdingu. Če prevzetih terjatev ne bi prodala, bi lahko predstavljale stečajno maso za poplačilo razlaščencev, so prepričani.

"Če želimo pošteno poplačilo, naj Slovenija skupaj z Banko Slovenije vnovič izvede pošteno cenitev skladno z veljavno direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij, ugotovi dejanski plus ali minus ter razliko nadomesti skupaj z obrestmi vsem vlagateljem," so pozvali.

Omejitev izplačila odškodnine neskladna z ustavo?

Čas je, da se nehamo spraševati, ali je škoda nastala ali ne, in namesto tega raje poskrbimo za hitro izplačilo odškodnin, so poudarili. "Pri tem izrecno opozarjamo, da je zakonska omejitev odškodnine na največ 60 odstotkov neskladna z ustavo. Če bo taka dikcija ostala, bo zakon znova romal na ustavno sodišče," so dodali.

Predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ne rešuje težav izbrisanih delničarjev in obvezničarjev

V Društvu MDS smo nad izjavo, ki je bila posredovana po sprejetju zakona, žal razočarani saj ne razumemo, da se več kot po desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo ali bi dobili več kot 0,00 EUR in zato ustanavljamo komisijo 7 ekspertov, ki bo to raziskalo. Dokaz DUTB je dobil ogromno premoženja tako imenovanik »slabih terjatev in kreditov« bank, ki smo jih sanirali, in je še pred pripojitvijo k SDH uspešno večino tega prodal in če bi to bila stečajna masa za poplačilo, bi že to bilo več kot 0,00 EUR.

Ljubljana, 22.02.2024

Naredi naj se nova cenitev skladna z določili BRRD

Za komisijo 7 ekspertov, ni prav nobene potrebe, saj če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  veljavno Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko skupaj z obrestmi vsem vlagateljem.

Edina pot do rešitve po vseh teh letih je poštena poravnava brez omejitev, ki bo skladna z določili Ustave RS

V Društvu MDS menimo, da je po več kot desetih letih čas, da se nehamo spraševati ali je škoda nastala, ampak na osnovi cenitve le to po poravnalni shemi izplačamo vsem oškodovanim. Pri tem izrecno opozorimo, da je zakonska omejitev odškodnine na maksimalno 60 % neskladna z Ustavo Republike Slovenije in če bo taka dikcija ostala bo zakon ponovno romal na Ustavno sodišče.

Društvo MDS za poravnalno shemo

V Društvu MDS smo Ministrstvu za Finance po zaključeni javni obravnavi osnutka zakona konec avgusta 2023 poslali  izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti.

 

10 let po bančni sanaciji - delničarji in obvezničarji brez učinkovitega pravnega sredstva

Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščeni vlagatelji bi se najraje zunajsodno poravnali.

Te dni mineva deset let od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev. Te še vedno nimajo, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice v tem času presodilo, da je šlo za kršenje pravice do uživanja premoženja. Edini sprejeti zakon, ki je odškodninsko tožbo omogočil, je ustavno sodišče letos razveljavilo, ministrstvo za finance pa novega še pripravlja. Razlaščeni vlagatelji, naveličani čakanja, se zavzemajo za zunajsodno poravnavo, saj je po vsem tem času jasno, da bodo morebitne odškodninske tožbe dolgotrajne in drage. Cel članek lahko preberete v Časniku Delo: Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Ljubljana 15.12.2023

Izjava predsednika Društva MDS za časnik Delo dne 15.12.2023

Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.

Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič 

Društvo MDS poslal svoj predlog na MF

V Društvu MDS smo dne 24.10.2023 Ministrstvu za finance odgovorili na njihov dopis številka: IPP 007-283/2023 z dne 09.10.2023 vezano za že 3 poskus predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in smo zapisali, da ugotavljamo določen napredek, a menimo, da je predviden postopek dolgotrajen in drag, ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako smo mnenja, da bi moral zakon pisati Ministrstvo za pravosodje, ki v te postopke »izbrisa« ni bilo vključeno. Če se malce pošalimo je to enako kot bi dali obsojenemu za kaznivo dejanje npr. za gospodarski kriminal možnost popravljati kazenski zakonik na osnovi katerega je bil obsojen in bi svoje dejanje s pomočjo pravnikov uspešno v spremembi zakona spremenil v prekršek.«

V vednost smo to poslali tudi Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za pravosodje in Državnemu odvetništvu

Ljubljana, 24.10.2023

Zakonski predlog rešitve Društva MDS

V Društvu MDS smo poslali izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti,

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 80 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Bančna sanacija - Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  razlaščeni delničarji in obvezničarji, mali delničarji Datum: Petek , 15. december 2023 Stran: 3

Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Sanacija bank

Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščenci bi se najraje zunajsodno poravnali Le nekaj dni pred božičem leta 2013, natančneje 18. decembra, je Banka Slovenije v okviru sanacije bank izdala izredne odločbe, s katerimi je izbrisala delnice in podrejene obveznice NLB, NKBM, Abanke, Factor banke in Probanke, leto pozneje pa še v Banki Celje. Bančni vlagatelji so s tem izgubili za 960 milijonov evrov svojih naložb. Že takrat so na ustavnem sodišču začeli iskati pravico, a do danes niso dobili možnosti za začetek sodnih postopkov, a katerimi bi ugotavljali, ali je bila razlastitev upravičena ali ne.

 

Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da sami ukrepi niso bili sporni, da pa razlaščeni lastniki podrejenih obveznic in delnic bank niso imeli možnosti učinkovitega pravnega varstva glede odločb, ki jih izdala Banka Slovenije pod vodstvom takratnega guvernerja Boštjana Jazbeca. Državnemu zboru je zato naložilo, da mora to vlagateljem v šestih mesecih zagotoviti. A zakon o sodnem varstvu razlaščenih vlagateljev bank je bil sprejel šele konec leta 2019, nato pa je ustavno sodišče marca leta 2020 zakon zamrznilo na pobudo Banke Slovenije, ki se ni strinjala, da bi bila plačnik morebitnih odškodnin, letos spomladi pa je ustavno sodišče ta zakon razveljavilo. Ministrstvo za finance je letos poleti v javno razpravo dalo nov predlog omenjenega zakona, a tako razlaščeni vlagatelji kot Banka Slovenije z njim niso bili zadovoljni, zato so nanj dali številne pripombe. Prizadeti vlagatelji so mu očitali celo neustavnost. Na ministrstvu za finance zdaj pripravljajo končni predlog zakona za vlado.

 

Kršenje pravice do mirnega uživanja premoženja

 

A medtem ko več kot 100.000 razlaščenih vlagateljev čaka na omenjeni zakon, so se postopki v zvezi s sanacijo bank razčiščevali tudi na drugih ravneh. Računsko sodišče je leta 2020 ugotovilo, da je bila Banka Slovenije pri nadzoru nad poslovanjem bank med letoma 2008 in 2013 le delno uspešna, pri utemeljevanju izreka izrednih ukrepov v okviru zadnje bančne sanacije pa neuspešna. Revizorji so sicer ugotovili številne dvome, a jih večinoma niso mogli ne potrditi ne ovreči. Evropsko sodišče za človekove pravice pa je šestim tožnikom leta 2021 dosodilo tudi odškodnino za nematerialno škodo, saj je presodilo, da je bila razlaščenim imetnikom delnic in podrejenih obveznic saniranih bank kršena pravica do mirnega uživanja premoženja.

 

Z bančnimi razlastitvami so se zaradi suma zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic pri sanaciji NLB ukvarjali tudi kriminalisti. Nacionalni preiskovalni urad (NPU) je zaradi teh sumov v kriminalističnih preiskavah leta 2016 zasegel gradivo Banke Slovenije in leta 2018 na specializirano državno tožilstvo vložil kazensko ovadbo; po neuradnih informacijah proti guvernerju Boštjanu Jazbecu, Stanki Zadravec Caprirolo, Janezu Fabijanu in Tomažu Čemažarju. Nato je vmes poseglo Sodišče EU in ugotovilo, da je Slovenija pri zasegu dokumentacije Banke Slovenije kršila nedotakljivost arhivov EU, a policija je letos spomladi tudi na podlagi omejene dokumentacije vložila novo ovadbo zoper zgoraj omenjene. Tožilstvo je še oktobra pojasnjevalo, da prejeto ovadbo analizira in ocenjuje, ali obstajajo pogoji za nadaljevanje kazenskega pregona ali pogoji za zavrženje ovadbe. Kako daleč so s tem, nam zdaj v treh dneh niso odgovorili.

 

Dokaz o nepravni državi

 

In kako na vso to desetletno sago gledajo oškodovani vlagatelji? »To pomeni, da Slovenija ni pravna država, če državljanom onemogoča, da bi sprožili sodne postopke,« pravi zastopnik oškodovanih vlagateljev Miha Kunič. Dodaja, da osnutek zakona, ki ga je poleti pripravilo ministrstvo za finance kaže, da ni ne interesa, da bi bilo zagotovilo učinkovito pravno sredstvo, ne politične volje za rešitev po zunajsodni poti. Eden od predstavnikov institucionalnih vlagateljev, ki so z bančnimi izbrisi izgubili največ, Aljoša Tomaž spomni, da je po prvi sanaciji bank trajalo kar 30 let, da je prišlo do poplačila in da je država plačala zelo veliko. Pravi, da čakajo na predlog zakona o sodnem varstvu. »Če bo zakon vseboval določilo o možni poravnavi, bomo tudi to proučili. Po sodni poti bo to seveda precej dražje,« dodaja.

 

Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.

Policija je proti nekdanjim vodilnim v Banki Slovenije vložila ovadbo.

Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič 

 

Za odškodnine bančnim razlaščencem bi ustanovili poseben sklad

Medij: Delo  Avtorji: Maja Grgič  Teme:  izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank,  Datum: Sobota, 11. marec 2023 Stran: 18

Potem ko je ustavno sodišče razveljavilo zakon o sodnem varstvu razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank, je Banka Slovenije predstavila nove zakonske predloge za rešitev tega vprašanja. Ti med drugim predvidevajo, da bi bila tožena stranka v odškodninskih postopkih poseben sklad. Predloge bodo v najkrajšem času posredovali ministrstvu za finance.

Ustavno sodišče razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih

V Banki Slovenije so še pred odločitvijo ustavnega sodišča najeli skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov pod vodstvom Mira Preka, ki je zdaj pripravila predloge za rešitev razlastitev v sanaciji bank v letih 2013 in 2014. Kot je pojasnil Prek, so se zaradi dilem, kdo naj bi plačal morebitno odškodnino razlaščenim vlagateljem, da naj država v ta namen ustanovi poseben sklad, ki bo tožena stranka v odškodninskih postopkih, Banka Slovenije in država pa bosta pri tem v pravdi nastopala kot stranska udeleženca. Poudaril je, da to ne pomeni, da bo Banka Slovenije, ki je takrat vodila postopke in izdala odločbe o izrednih ukrepih, razbremenjena odgovornosti: Če bo namreč sodišče ugotovilo, da ni ravnala skrbno, bo lahko sklad zoper njo vložil regresni zahtevek za odškodnino.

Združevanje tožb

Skupina predlaga, da bi Banka Slovenije za vsako od šestih saniranih bank na spletu objavila povzetke odločb in drugih dokumentov, tožnikom pa bi bila tako, kot je predvideval že razveljavljeni zakon, na voljo tudi virtualna podatkovna soba. Oškodovani vlagatelji bodo morali tožbo vložiti najkasneje v sedmih mesecih, sklad pa bo moral nanjo odgovoriti v šestih mesecih. Skupina predlaga tudi obvezno združevanje istovrstnih tožb, sodišče pa naj bi nato izdalo skupno sodbo. »To je novost, za katero upamo, da bo prinesla koristi tudi bolj pasivnim tožnikom, saj bo sodba veljala za vse,« je dejal Prek.

S kolegi je predlagal, da bi za te postopke določili kot pristojno le eno sodišče, saj bi se s tem izognili tveganju različnih sodnih praks. Sodišče bi morali najprej presoditi, ali obstoji obveznost povrnitve škode za posamezne kvalificirane obveznosti bank. Če bo to ugotovljeno, bodo lahko tožniki v šestih mesecih terjali odškodnino vendar le do nakupne vrednosti naložbe skupaj z zamudnimi obrestmi. O višini naj bi odločale upravne enote.

Možnost izvensodne poravnave

Predlogi skupine neposredno ne predvidevajo možnosti izvensodne poravnave, za kar se zavzema precej malih pa tudi velikih razlaščenih vlagateljev. A kot je razumeti, bo lahko zakonodajalec uredil tudi možnost alternativnih oblik reševanja sodnih sporov.

V Banki Slovenije so že večkrat poudarili, da se zavzemajo za rešitve, ki bodo tudi izvedljive, kar pomeni, da bodo v skladu s slovensko in evropsko zakonodajo ter tudi našo ustavo. Vodja pravne službe Jurij Žitko je opozoril, da ti nerazrešeni dvomi iz preteklosti vnašajo nezaupanje v bančnega regulatorja. »ocenjujemo, da predlog dober pripomoček državi,« je dejal Žitko. V Banki Slovenije namreč poudarjajo, da je zdaj na potezi ministrstvo za finance oziroma vlada.

V sanaciji NLB, Nove KBM, Abanke, Banke Celje, Probanke in Factor banke je bilo razlaščenih okoli 100.000 vlagateljev, ki so skupaj izgubili 960 milijonov evrov. V sodnih postopkih naj bi se presojalo, koliko več bi morali dobiti, kakor če bi šla banka v stečaj.

Pomisleki malih delničarjev

V Društvu Mali delničarji Slovenije menijo, da zakona ne bi smelo pripravljati ministrstvo za finance, saj je njegov zakon ustavno sodišče razveljavilo. Kritični so tudi do tega, da bi bila Banka Slovenije stranski udeleženec v pravdi na strani države, neprimerno se jim zdi z sem obremenjvati upravne enote, predvsem pa se ne strinjajo, da bi odškodnina lahko dosegala največ nabavno ceno finančnih instrumentov.

Odziv Društva MDS na predloge Banke Slovenije za rešitev izbrisanih delničarjev in obvezničarjev v sanaciji slovenskih bank

Rajko Stanković – predsednik Društva MDS se je udeležil današnje predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank, kjer bi po predlogu strokovnjakov Banke Slovenije bančni razlaščenci sredstva terjali od novoustanovljenega državnega sklada.

Sprva moramo jasno povedati, da bi v kolikor ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic, pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo je to enako kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek.

Ljubljana, 10. marec 2023

Društvo MDS opozarja na sledeče nedoslednosti, ki jih je zaznalo iz predlogov Banke Slovenije:

  • razmišljanje, da Ministrstvo za finance in Banka Slovenije nastopata kot stranski udeleženec v pravdi na strani Republike Slovenije ni skladen z »načelom izenačitve orožij«, saj je bil namen ZPSVIKOB tudi to, da bi  pred sodiščem uravnotežiti pravno težo obeh strani, tako razmišljanje Banke Slovenije pa to neravnotežje še poglablja v prid tvorcev izbrisa.
  • tudi razmišljanje, da bi se v postopke po vzoru denacionalizacije vključevalo upravne enote je popolnoma nedomišljeno, saj imajo le te veliko obveznosti iz drugih zakonov in komaj zmorejo opraviti svoje redno dela in ne predstavljamo si, da bi jim naložili vodenje postopkov in izdajo preko 100.000 odločb za oškodovance,
  • odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil
  • rešitev, kjer bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku.
  • Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU.

Moramo pa pohvaliti dva predloga in sicer:

  • da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel
  • in, da prvič priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo. 

Po koncu tiskovne konference je Rajko Stanković – predsednik Društva MDS povprašal oba sodelujoča predstavnika na tiskovni konferenci ali je Banka Slovenije pripravljena sesti za skupno mizo s predstavniki delničarjev in obvezničarjev in njihovimi pravni zastopniki, ministrstvom za finance in ministrstva za pravosodje, da poiščemo skupno izvensodna poravnavo, še zlasti ker vemo, da je Republika Slovenije npr. v NKBM bila 94,08 % lastnik, v NLB pa 89,04 % lastnik na dan izbrisa in je predmet poravnave v primeru delničarjev NLB le 5,92 % in v delničarjev NLB le 10,96 % upravičencev, ki niso država in z njo povezane osebe v 100 % njeni lasti. Oba akterja sta izrazila naklonjenost iskanju skupne rešitev, še pred morebitnim pisanjem novega tretjega zakona.

Za ogled prispevka iz oddaje 24UR POP TV z naslovom: "Kdo bo poplačal oškodovance?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Kako smo si to v Društvu MDS zamislili?

V Društvu MDS predlagamo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

A pozor v tem znesku je tudi izbrisano lastništvo Republike Slovenije kot delničarke in če pogledamo, podrobneje delničarje NKBM in NLB pred izbrisom je v NKBM je RS imela 94,08 % lastništvo, v NLB pa 89,04 % lastništvo.

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik ob 19.00 TV SLO1 z naslovom: "Bodo bančni razlaščenci vendarle lahko prišli do odškodnin?" pritisnite TUKAJ ali na sliko.

Ker nismo opravili vseh analiz predvidevamo, da je nedržavnih izbrisanih delničarjev in obvezničarjev maksimalno 30 % tako, da iščemo rešitev za poplačilo  glavnice, ki ne presega 270 mio EUR, saj se država ne more poravnati sama s seboj.

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 50 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Banka Slovenije predstavila predlog, kako bi bančni razlaščenci prišli do odškodnin

Medij: MMC RTVSLO  Avtorji: MMC RTV SLO, STA Teme:  izbrisani delničarji in obvezničarji v sanaciji slovenskih bank,  Datum: Petek , 10. marec 2023 Vir: TUKAJ

Predlog je pripravila skupina neodvisnih pravnih strokovnjakov

Razlaščeni vlagatelji v bančni sanaciji bi po predlogu skupine pravnih strokovnjakov tožbe vložili zoper sklad, ki bi ga ustanovila država. Sodišče, pristojnost katerega bi predlagalo vrhovno sodišče, bi pravde lahko združilo.

Skupino neodvisnih pravnih strokovnjakov je pred dvema letoma angažirala Banka Slovenije, da bi našli rešitev za učinkovito pravno varstvo izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznic v bankah, ki jih je leta 2013 in 2014 sanirala država. Skupina je pripravila predlog zakona, ki ga bodo zdaj posredovali ministrstvu za finance, ki se bo nato odločilo, ali ga bo povzelo v pripravi zakonskega predloga.

Nekdanji sodnik na Splošnem sodišču EU-ja, specializiran za bančno pravo EU-ja, Miro Prek je na novinarski konferenci v imenu skupine povedal, da državi predlagajo ustanovitev sklada. Ustanovitveno premoženje za delovanje sklada zagotovi ustanovitelj, torej država, nadzorni svet imenuje direktorja sklada.

Kako do odškodnin?

Mali vlagatelji bi lahko pristopili k skupinskim tožbam. V vsakem primeru bi morali tožbo vložiti, nato pa bi bili lahko pasivni. Če bi sodišče v enakem primeru presodilo v korist posameznega izbrisanega imetnika, bi to veljalo za vse imetnike enakih izbrisanih kvalificiranih obveznosti banke.

Po predlogu Banke Slovenije za vsako banko, ki ji je bil izrečen izredni ukrep, na spletni strani objavi povzetke odločb in drugih pomembnih dokumentov. Ministrstvo za finance vzpostavi virtualno podatkovno sobo. Po predlogu se vsak vstop shrani, sobo pa upravlja Agencija za trg vrednostnih papirjev (ATVP).

Po predlogu razlaščenci sodbe, s katerimi zahtevajo plačilo odškodnine, vložijo zoper sklad. Če ne morejo dokazati statusa, tožijo ATVP, da sodišče ugotovi, ali so izbrisani imetniki ali ne. Tožbe vložijo sedem mesecev od objave obvestila o vzpostavitvi virtualne podatkovne sobe. Sklad mora nanje odgovoriti v roku šestih mesecev.

Sodišče po prejemu odgovora na tožbe s sklepom združi vse pravde, ki se nanašajo na isto odločbo Banke Slovenije. O vseh združenih pravdah izda skupno sodbo. Po združitvi pravd ima sodišče možnost izvedbe vzorčnega postopka. Sodišče izbere po eno ali več tožb nekdanjih imetnikov in jih združi v obravnavanje v vzorčnem postopku. Sodišče lahko imenuje skupino izvedencev, da zanj izdela mnenje.

Sodišče nato izda sodbo glede utemeljenosti zahtevkov, torej ali obstoji obveznost povrnitve škode po posameznih redih kvalificiranih obveznostih. Nato morajo nekdanji imetniki v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe vložiti zahtevek o višini škode. O njem odloča krajevno pristojna upravna enota, pri čemer je nekdanji imetnik upravičen do povrnitve škode največ do višine vrednosti, po kateri je posamezno kvalificirano obveznost banke pridobil z obrestmi.

Če bi se v postopkih ugotovilo, da naj bi Banka Slovenije ali osebe, ki jih je pooblastila za delovanje v njenem imenu, resno kršila dolžnost skrbnega ravnanja, bi sklad lahko tožil Banko Slovenije. V primeru obsodbe bi mu ta

Ustavno sodišče razveljavilo zakon

Skupina pravnih strokovnjakov je predlog objavila po tem, ko je ustavno sodišče zaradi neustavnosti razveljavilo zakon, s katerim je država želela poplačilo odškodnine po izbrisih lastnine fizičnih oseb v saniranih bankah naložiti Banki Slovenije. V skupini so poleg Preka še redni profesor za področje civilnega in gospodarskega prava na ljubljanski pravni fakulteti Miha Juhart, profesor za finančno in ekonomsko pravo na luksemburški univerzi in član Evropskega bančnega organa Andre Prüm ter nekdanji predsednik ustavnega in vrhovnega sodišča Franc Testen.

Kot je danes povedal direktor pravnega oddelka Banke Slovenije Jurij Žitko, je ta teden objavljena sodba ustavnega sodišča pomembna, ker daje zelo koristne napotke, kako pripraviti ustavno skladen zakon. Odločba je, tako Žitko, po dveh postopkih pred ustavnim sodiščem in dveh pred Sodiščem EU-ja še zadnji korak, da se začne delo na celoviti in skladni zakonski rešitvi, k temu pa je želela svoj prispevek dati tudi Banka Slovenije.

Žitko je poudaril poudarke iz odločbe, da mora biti rešitev za nekdanje imetnike izbrisanih kvalificiranih obveznosti bank pripravljena čim prej, da morajo biti morebitna nadomestila izplačana iz javnih sredstev in da bi bila dopustna tudi rešitev, ko bi odškodnina predstavljala socialni korektiv, ki bi blažil težave za posameznike z nizkimi dohodki. Ustavni sodniki so potrdili tudi rešitve glede razkritja zaupnih podatkov v povezavi s sodnimi postopki, ki jih je vseboval razveljavljeni zakon.

"Ključni namen predloga je, da bo na voljo pristojnim organom, da jih po svoji presoji uporabijo v zakonodajnem in drugih postopkih. Na ta način je Banka Slovenije poskušala prispevati svoj delež k ureditvi dolgo prisotnih nerazrešenih težav, ki povzročajo motnje v delovanju finančnega sistema in glede katerih deležnikom doslej ni uspelo uporabiti sredstev učinkovitega pravnega varstva," so navedli v Banki Slovenije.

MDS predlaga izvensodno poravnavo

"Moramo jasno povedati, da če ne najdemo skupnega jezika o izvensodni poravnavi oz. poravnalni shemi, mora zakon pripravljati Ministrstvo za pravosodje in ne Ministrstvo za finance s pomočjo Banke Slovenije, saj ne more popravo neustreznega zakona za popravo krivic pripraviti tisti, ki je bil aktivni akter teh dogodkov. Če se pošalimo, je to enako, kot bi dali obsojencu za kaznivo dejanje možnost, da spreminja oz. popravi kazenski zakonik in bi lahko njegovo kaznivo dejanje postalo le prekršek," je predlog komentiral Rajko Stanković, predsednik društva Mali delničarji Slovenije (MDS), ki se je udeležil predstavitve stališč Banke Slovenije glede rešitev za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank.

MDS sicer meni, da je v predlogih Banke Slovenije kar nekaj nedoslednosti, med drugim, da odškodnina po največ nabavni ceni instrumenta krši temeljno načelo poplačila dejansko utrpljene škode in ruši finančni sistem, saj nihče več ne bo pripravljen vlagati, če bo v najboljšem primeru dobil toliko, kolikor je vložil.

Rešitev, da bi Banka Slovenije določala, kateri dokumenti so potrebni za pravdo (in je s tem dovoljen vpogled vanje), je po njihovem mnenju enaka rešitvi, kjer bi obdolženi določal, katere dele stanovanja je treba preiskati v predkazenskem postopku. Banka Slovenije ne more biti "pomočnik sodišča", saj je sporne ukrepe izvedla in je potencialno odškodninsko odgovorna, kot je ugotovilo tudi Sodišče EU-ja, so še navedli.

MDS pa je pohvalil dva predloga, in sicer da Banka Slovenije priznava tek obresti, kar do sedaj noben zakon tega ni predvidel, in prvič tudi priznava, da je možno, da je kdo od Banke Slovenije naredil napako in se bo lahko uveljavljal regresni zahtevek zoper Banko Slovenijo.

MDS je tudi poslal pobudo na ministru za finance, ministrici za pravosodje in guvernerju Banke Slovenije za iskanje kompromisne izvensodne poravnalne sheme za vse vpletene.

Ustavno sodišče pričakovano razveljavilo zakon o bančnih razlaščencih. Do koliko denarja so upravičeni?

Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o postopku sodnega in zunajsodnega varstva razlaščenih lastnikov podrejenih obveznic in delnic saniranih bank v letih 2013 in 2014, sprejet v času vlade Marjana Šarca.

Z zakonom so Banki Slovenije naložili plačilo odškodnin zaradi sanacije bank. Razveljavitev je zahtevala Banka Slovenije, saj se ni strinjala z določili, da bi morala plačevati za morebitne odškodnine razlaščenih vlagateljev.

Preložitev na prihodnje vlade?

Kot za portal Spletni časopis piše Peter Jančič, “je z zakonom leva sredinska koalicija na nenavaden način popravljala krivico lastnikom okoli milijarde evrov vrednih delnic in obveznic bank, ki jim je to premoženje v času sanacije bank vlada Alenke Bratušek zaplenila brez vsake odškodnine in možnosti sodne zaščite. Po sodbi ustavnega sodišča bi zaščito na sodiščih oškodovanim in odškodnine morala zagotoviti že vlada Mira Cerarja. A je tista vlada problem “milijardnega izbrisa” ignorirala.

Ker pa bi državo lahko doletele sankcije z evropske ravni, se je odzvala Šarčeva vlada, a na način, za katerega je bilo jasno, da je namen uzakoniti tako nesmiselne rešitve, da bi zanesljivo padle na ustavnem sodišču. Namen vlade Marjana Šarca ni bil odpraviti kršitev ustave in poravnati krivico izbrisanim, cilj je bil le preložiti plačilo odškodnin na prihodnje vlade. Morebitne odškodnine zaradi napačne sanacije bank so tako naložili Banki Slovenije.” 

Pričakovana odločitev

Odškodninski odgovornosti sta Banka Slovenije in Evropska centralna banka ostro nasprotovali in takoj napovedali spore proti temu pred ustavnim sodiščem in na ravni EU. Ustavno sodišče je ugotovilo, da so določila zakona v neskladju z načelom finančne neodvisnosti centralne banke, in da kršijo prepoved denarnega financiranja. “Težko si je zamisliti ustavno skladno zakonsko ureditev, ki bi ekonomsko breme napak pri izbrisu kvalificiranih obveznosti nalagala kateremukoli drugemu subjektu kot pa državi kot varuhu javnega interesa, zaradi katerega je izbris tudi bil opravljen. Pri tem mora zakonodajalec paziti tudi na to, da ne bo nobeden od nekdanjih imetnikov zaradi zastaranja izgubil možnosti učinkovitega uveljavljanja te pravice, saj bi bilo to z vidika odgovornosti zakonodajalca za nastali položaj ustavnopravno nesprejemljivo,” je v sodbi zapisalo ustavno sodišče. 

Takšna odločitev je bila pričakovana, potem ko je Evropsko sodišče na pobudo slovenskega ustavnega sodišča septembra lani presodilo, da zakonska rešitev, po kateri bi morala Banka Slovenije iz svojih sedanjih in prihodnjih rezerv plačati odškodnine za bančne izbrise, ni skladna s pogodbo o delovanju EU in pravili evropskega sistema centralnih bank. 

Predlog Društva Malih Delničarjev Slovenije

Društvo Mali delničarji Slovenije (MDS) sedaj predlaga izvensodno poravnavo, saj izbrisani delničarji in obvezničarji bank nimajo pravnega sredstva. V sporočilu za javnost so zapisali: “Čeprav je presoja ZPSVIKOB na ustavnem sodišču potekala kar tri leta in je ta danes sklenil svojo neslavno pot na smetišče zgodovine, pa moramo jasno izraziti ogorčenje nad nedelom Ustavnega sodišča, saj se je pri tej razveljavitvi ukvarjalo le z vidiki, ki jih je izpodbijala Banka Slovenije, in ni vsebinsko presojalo ne zahteve državnega sveta ne treh pobud s strani razlaščencev, ki so jasno opozorili na tiste zakonske in ustavno sporne določbe zakona, ki so krnile njihove pravice.

To po domače pomeni, da bodo lahko te sporne določbe, čeprav so bile sprejete v obravnavo Ustavnega sodišča, a se to na koncu o njih sploh ni izreklo, znašle še v tretjem zaporednem zakonu (po ZBan-1L in ZPSVIKOB) in bodo morali razlaščenci ponoviti pot na Ustavno sodišče že tretjič.” 

Poseben zakon za izvensodno poravnavo

V Društvu MDS so nam dodatno pojasnili, da predlagajo, da v posebnem zakonu opredelijo izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno z standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 5 EUR in 27 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zakonite zamudne obresti, ki znašajo 8 % letno in se je iz tega naslova do sedaj nateklo 693 milijonov EUR na 963 milijonov glavnice.

Predlagali bi tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagajo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR to izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 90 mio EUR), za razliko pa izdajo 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi in v ta namen rabijo letno z obrestmi približno od 45 do 55 milijonov EUR.

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.