V sejni sobi Društva Mali delničarji Slovenije v Ljubljani, Tomšičeva ulica 1, je dne 16.12.2022 od 9:30do 10.15 ure potekala tiskovna konferenca z naslovom Kaj je novega 10 let po začetku stečaja ZVON 1 HOLDING in ZVON 2 HOLDING.
Na njej so sodelovali Rajko Stanković – predsednik Društva MDS, odvetnik Matjaž Titan in Mirko Krašovec – bivši ekonom Mariborske nadškofije.
Ljubljana, 16.12.2022
Prispevek Rajka Stankovića - predsednika Društva MDS
Cerkveni družbi Zvon Ena in Zvon Dva sta v stečaju pristali v začetku leta 2012. V Društvu MDS smo se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je bilo prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev,
Iz interne dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, izhaja, da so banko namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe.
Foto: Nace Hočevar / STA
Ko je začelo primanjkovati denarja, bi lahko banka to premoženje v nekem transparentnem postopku prodala in poplačala. Tega ni naredila, kljub temu da je ta proces dogovarjanja trajal več kot šest mesecev, pripravljen pa je bil tudi program prestrukturiranja. V pogajanjih z bankami je v imenu Zvonov in v soglasju Vatikana sodelovala tudi priznana Banka Rothschild. Kot je rekel tedanji ekonom in sedaj mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl s prispodobo je potrebno doliti vodo na mlinsko kolo, da se lahko vrti je vseskozi bila v zraku dokapitalizacija v višini 50 mio EUR, a do tega žal ni prišlo saj so banke kar naenkrat odstopile o programa in s tem je bil neizogiben največji stečaj v zgodovini Slovenije.
Da je nekaj šlo hudo narobe pa kažejo tudi kasnejše nepravilnosti pri največjem zastavnem upniku, saj je bil en kredit (manjši) pravilno prijavljen, drugi (nekajkrat večji) pa z zamudo.
"To vzbuja sum, da je bil načrtno storjen manever, s katerim so povzročili veliko premoženjsko škodo delničarjem Zvonov, na drugi strani pa je nekdo drug pridobil veliko premoženjsko korist. Radi bi preprečili, da se v bodoče kaj takega ne bi dogajalo," je dodal Stanković.
V Društvu MDS so po njegovih besedah upali, da bodo nepravilnosti ugotovili tudi stečajni upravitelji in jih posredovali pristojnim institucijam. "Oba stečajna upravitelja sta imela samo eno nalogo, ki sta jo uspešno opravila, in to je razprodaja stečajnega premoženja," je dejal Stanković.
Prispevek odvetnika Matjaža Titana
Doktrinarna izhodišča:
- Nobeno delujoče podjetje (going concern) ne more preživeti hkratne dospelosti vseh svojih obveznosti, saj je smisel podjetniškega delovanja v tem, da so sredstva podjetja naložena v produkcijske tvorce in zato manj likvidna ter jih je mogoče naenkrat oz. v kratkem času likvidirati le pod izjemno neugodnimi pogoji oziroma z njihovim razvrednotenjem, kar ustvari kapitalski primanjkljaj.
- Obveznosti zastavnega upnika, da ohranja zastavljeno premoženje in ga ne poslabšuje, niso manjše od tovrstnih obveznosti dolžnika oz. zastavitelja. Splošna pravila civilnega prava vestnost in poštenja udeležencev obligacijskih razmerij terjajo od udeležencev, da si pri izvrševanju pravic in izpolnjevanju obveznosti ne prizadevajo zgolj za uresničitev svojih interesov, ampak pazijo tudi na interese nasprotne stranke. Konkretno tako 157. člen Stvarnopravnega zakonika določa, da mora zastavni upnik hraniti zastavljeno premičnino kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar. Vse, kar zastavni upnik pričakuje in zahteva od dolžnika oz. zastavitelja, da naj bi ta ukrenil za ohranitev zastavljene stvari oz. za preprečitev njenega poslabšanja, smeta dolžnik oz. zastavitelj pričakovati, da bo ukrenil tudi zastavni upnik, če se znajde v položaju, ko s svojimi ravnanji neposredno vpliva na pravno usodo predmeta zastave. Vsaka obveznost, ki jo s tem v zvezi zastavitelju oz. dolžniku naloži zastavni upnik, v konkretnem pravnem razmerju predstavlja kriterij strokovne skrbnosti, ki si ga zastavni upnik zrcalno postavi tudi zase (če se seveda znajde v položaju, ko s svojimi ravnanji neposredno vpliva na pravno usodo predmeta zastave)
- Še posebej pomembno je, da zastavni upnik tudi nima pravice, da zastavljena stvar preide v njegovo last, če terjatev ob zapadlosti ni plačana (tako 132. člen Stvarnopravnega zakonika).
Dejstva:
- Vemo, da je bil Zvon Ena holding še v letu 2010 imetnik več kot 95% poslovnega deleža v T-2.
- Vemo, da je bil ta poslovni delež zastavljen banki ter da se je v zastavni pogodbi Zvon Ena holding zaveza, da ne »odtujeval svojega premoženja zunaj okvirov rednega poslovanja ali z njim razpolagal drugače kot za polno protivrednost«.
- Vemo, da je v času, ko je imel Zvon Ena holding zaradi postopka prisilne poravnave omejeno sposobnost avtonomnega ravnanja glede na upnike (v prvi polovici 2011), prišlo do zmanjšanja osnovnega kapitala družbe T-2 na 0 (do »izbrisa« dotedanjih družbenikov, v prvi vrsti torej Zvon Ena holding) ter hkratnega povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, ki pa jih Zvon ena holding nakljub lastni želji, da ostane v lastništvu T-2, ni mogel vplačati ravno zaradi omejitev v postopku prisilne poravnave.
- Družba T-2 je bila torej Zvonu Ena holding v celoti odtujena in zanj izgubljena, ne da bi se Zvon Ena holding pri tem razdolžil za 1 sam EUR.
Indici:
- Iz dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled, izhaja, da so posamezniki iz sfere zastavnega upnika (ki jih danes sicer ni več na tedanjih položajih), že nekaj mesecev pred izvedbo zmanjšanja osnovnega kapitala na 0 in njegovega hkratnega povečanja v T-2 Zvonu Ena holding želeli Zvonu Ena holding odvzeti T-2 brez nadomestila oz. za simbolično nadomestilo 1 EUR. Zvon Ena holding v to ni privolil, nakar je sledila prej opisana operacija zmanjšanja osnovnega kapitala na 0 in njegovega hkratnega povečanja. Ta operacija se v luči predhodnih prizadevanj posameznikov pri zastavnem upniku prikaže kot enako neugodni in vidika varovanja pravnih interesov vseh deležnikov dolžnika enako nesprejemljivi izid, kot ga s predhodnim »nespodobnim« predlogom zaradi dolžnikove nepripravljenosti privoliti v svojo absolutno razlastitev ni bilo mogoče doseči.
- Prav tako iz dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled, izhaja, da je bila banka v položaju navzkrižja interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvon Ena holding kot tudi pri pridobitelju, ki je v celotni operaciji postal novi družbenik T-2.
- Še nadalje iz dokumentov, ki smo jih dobili na vpogled, izhaja, da je bil interes za odvzem družbe T-2 Zvonu Ena holding brez nadomestila zelo dolgo in dobro prikrivan, saj se je navzven odvijal navidezni proces moratorija in stand-still-a (dogovora med upniki o odložitvi enostranskih ukrepov zoper skupnega dolžnika – Zvon Ena holding).
Sklep:
Na podlagi navedenega obstajajo razlogi za sum, da je pri efektivnem odvzemu družbe T-2 Zvon Ena holdingu, torej pri efektivni razlastitvi Zvon Ena holdinga prišlo do kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (pridobljena je bila velika premoženjska korist in povzročena velika premoženjska škoda, za kar je storilcem tudi šlo). O tem bo sestavljena kazenska ovadba, o vložitvi katere bo javnost obveščena.
Foto: Nace Hočevar / STA
Prispevek Mirka Krašovca
Drage novinarke, dragi novinarji, najprej vas iskreno pozdravljam in se Vam zahvaljujem za dosedanje sodelovanje. Danes izpolnjujem obljubo, ki sem jo dal na tiskovni konferenci dne 25.5.2021, da bom nadaljeval z razkrivanjem negativne vloge nelojalnih partnerjev, ki jih imenujem tudi judeži. S posebnim veseljem sodelujem na tej tiskovni konferenci, ki izraža solidarnost z malimi delničarji, ki so jih nelojalni partnerji najbolj prizadeli.
Na tiskovni konferenci dne 25.5.2021 sem izpostavil dejstvo, da so afero na račun Nadškofije Maribor načrtno povzročili nelojalni poslovni partnerji in so s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije. Med partnerji gospodarskih družb Nadškofije Maribor so se ob nastopu gospodarske krize, ki je nastopila konec leta 2008 in je dosegla svoj višek v letih 2010 in 2011, znašli judeži, ki so ne oziraje se na povzročeno škodo izdali svoje stranke in se izneverili svojim partnerskim obveznostim, da bi na ta način dobili delež koristi od razkosanja delujočih podjetij svojih strank. Naveza vplivne klike judežev iz Slovenije in Vatikana je dosegla objavo članka z naslovom »Sveti bankrot« v italijanskem tedniku L'Espresso, ki je v slovenski in tuji javnosti ustvaril lažno predstavo o premoženjskem položaju Zvonov. Z namenom, da se polastijo T-2 kot kronskega dragulja Zvonov, so zvijačno izsilili stečaje Zvonov in načrtno omadeževali Nadškofijo Maribor in z njo povezane cerkvene dostojanstvenike. Danes je storjen nov korak k razkritju oseb in skupin, ki so pri tej manipulaciji sodelovale.
Z izsiljenimi stečaji Zvonov so ti judeži ultimativno oškodovali Nadškofijo Maribor in več deset tisoč malih delničarjev, med katerimi sem tudi jaz osebno in mnogo mojih prijateljev in znancev, ki smo lastniške certifikate zaupali v Krekovo družbo za upravljanje. Bolečina nedolžnih oškodovancev mi je narekovala moralno dolžnost, da sem se obrnil na Društvo malih delničarjev, naj se zavzame zanje. Društvu malih delničarjev in predsedniku Rajku Stankoviču se zahvaljujem za aktivno in konstruktivno vlogo pri preiskovanju oškodovanja delničarjev v povezavi z Zvonom 1 in Zvonom 2 ter Nadškofijo Maribor. Vesel sem, da je tiskovna konferenca na sedežu Društva mali delničarji Slovenije, ker ima to tudi simbolen pomen.
Po desetih letih razkrivanja laži judežev smo prišli do trdne ugotovitve, da stečaja Zvona 1 in Zvona 2 nista bila potrebna, ampak sta bila izsiljena s strani nevrednežev, ki so se v konfliktu interesov odločili izdati Zvonova. Med temi nevredneži izstopajo tedanji odgovorni odločevalci iz NLB in družbe Gratel, ki so za bagatelo »priposestvovali« T-2.
Sedaj ne more biti dvoma, kdo je v resnici odgovoren za oškodovanje Nadškofije Maribor in vseh malih delničarjev. V javnosti sem večkrat napovedal preiskave dejanj judežev. Kazenska ovadba, ki jo bo pripravil odvetnik Matjaž Titan, je resno sporočilo, da nam je še kako mar za pravice vseh delničarjev in njim po krivici odvzeto premoženje. Dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona pa je, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo. Popolnoma nesprejemljivo je, da nevredneži preko nerazkritih nasprotujočih si interesov dosegajo izneverjenje šibkejših strani in na ta način spodkopavajo moralne temelje družbe.