Novice

Delničarji Intereurope proti umiku z borze, napovedane izpodbojne in ničnostne tožbe ter postopek sodnega preizkusa poštene vrednosti

Rajko Stanković – predsednik Društva Mali delničarji Slovenije, se je danes udeležil 42. redne skupščine Intereurope d.d. na kateri je zastopal delničarje, ki so skupno lastniki 256.288 delnic oz. 1,522 % rednih delnic IEKG družbe Intereurope d.d. in glasoval PROTI sklepom o umiku delnice z borze. Društvo MDS bo tako skladno z najavo preveril najprej morebitne ničnostne razloge, nato pa še pristopil k vsem potrebnim dejanjem po vpisu sklepa v sodni register za sodni preizkus primernosti cene.

Koper, 16.05.2024

Ali je bila skupščina pravilno sklicana?

Proceduralno vprašanje na začetku skupščine je bilo zakaj v samem sklicu ni bilo zapisano, da poleg rednih delnic glasujejo tudi prednostne delnice, ampak je bilo le to omenjeno samo pri skupnem številu delnic. Zato bo Društva MDS preverilo ali ne obstajajo ničnostni razlogi zaradi ne dovolj natančnega sklica skupščine, kar bi imelo za posledico, da lahko primerno denarno odpravnino zahtevajo tudi preostali delničarji, ki se niso prijavili oz. bili zastopani na 42. skupščini družbe.

Neobičajno izbrana metoda za določanje poštene vrednosti, sum neenakomerne obveščenosti vseh delničarjev

Aleš Klavžar - namestnik predsednika uprave je na vprašanje o določitvi cene in razlogih za predlog sklepa o umiku z borze pojasnil, da so stroški borze, KDD, poročanja ter ljudi , ki so na tem angažirani, ki naj bi skupaj kumulativno znašali nekaj čez 82.000.00 EUR tisti, poglavitni razlog za tako odločitev. Na vprašanje predsednika Društva MDS zakaj se potem niso odločili za iztisnitev skladno z določili ZGD-1, saj bodo na tak način iz delniške knjige, ki ima na dan 31.12. 2023 še 1.827 delničarjev, na presečni dan skupščine 1.827, po vpisu sklepa, če bodo vseh 76 delničarjev izkoristili pravico do pravične denarne odpravnine pa ostane še 1.751 delničarjev.

Predsednik Društva MDS je upravo vprašal ali ve zakaj večinski delničar ni šel v iztisnitev, saj le v tem primeru bi bil izdatek za stroške v celoti lahko opredeljen kot prihranek, sedaj pa bodo  morda prihranili 20'  do 25 % prej omenjenega zneska. Uprava seveda tega odgovora ni vedela in posledično ni podala.

Zanimiv je bil tudi izračun primerne denarne odpravnine in sicer je bilo uporabljeno trimesečno povprečje borzne vrednosti, pa čeprav je od začetka leta 1.1.2023 do presečnega datuma bilo opravljeno le 50 poslov in je iz družbe izstopilo 50 delničarjev

Prav tako Uprava ni delala nikakršne cenitve, je pa to začel delati že jeseni 2023 večinski delničar Pošta Slovenije d.d., ki je naročil oceno vrednosti družbe, vendar z vrednostjo domnevno Uprave ni seznanil, prav tako ne delničarjev Intereurope, kar meče grenak priokus, da ni spoštovana  pravica delničarjev enakopravne obveščenosti vseh delničarjev iz 305 člena ZGD.1

 

Društvo MDS gre v sodni preizkus poštene vrednosti

Skupščina je odločala o umiku delnic iz trgovanja na organiziranem trgu in Društvo MDS je glasovalo proti ter napovedalo izpodbijanje sklepa in zahtevo za sodni preizkus poštene vrednosti, saj meni, da ponujena vrednost 1,57 EUR ne odraža poštene vrednosti, saj je knjigovodska vrednost delnice na dan 31.12.2023 kar 3,75 EUR. Prav tako bo Društvo MDS preverilo morebitne ničnostne razloge.

Vsebina skupščine:

Uprava družbe INTEREUROPA d. d. je predlagala skupščini delničarjev naslednje sklepe pri točki 2:

Predlog sklepa 2.1: V skladu s 125. členom Zakona o trgu finančnih instrumentov se vseh 16.830.838 navadnih kosovnih delnic izdajatelja INTEREUROPA d. d., ki so izdane v centralnem registru nematerializiranih vrednostnih papirjev z ISIN kodo SI0031100090 in oznako IEKG ter kotirajo na Ljubljanski borzi v Standardni kotaciji, umakne iz trgovanja na organiziranem trgu (v nadaljnjem besedilu: sklep o umiku delnic z organiziranega trga).

Predlog sklepa 2.2: Sklep o umiku delnic z organiziranega trga začne veljati z dnem vpisa v sodni register.

Predlog sklepa 2.3: Družba INTEREUROPA d. d. na podlagi 125. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov, izjavlja, da bo delničarjem, ki: - so glasovali proti sklepu o umiku delnic z organiziranega trga, ali - se 42. skupščine delničarjev niso udeležili, ker jim je bila udeležba protipravno preprečena, ali če skupščina ni bila pravilno sklicana ali če predmet odločanja na njej ni bil pravilno objavljen, in bi to zahtevali, prevzela njihove delnice za plačilo primerne denarne odpravnine v višini 1,57 EUR na delnico z oznako IEKG.

Obrazložitev glasovanja pri sklepu 2.1. do 2.3.: Pooblaščenec Društva MDS je glasoval PROTI in s tem zagotovil delničarju zakonsko možnost do odpravnine in kasneje sodelovanje v sodnem preizkusu primernosti cene, saj meni, da ponujena cena ni poštena, saj je knjigovodska vrednost na dan 31.12.2023 kar 3,75 EUR (LP2023 stran 94 https://seonet.ljse.si/default.aspx?doc=SEARCH&doc_id=89923 ).

 

Društvo MDS za 38. skupščino delničarjev Telekoma Slovenije predlaga delitev dividende

Društvo Mali delničarji Slovenije je danes 14.05.2024 podalo nasprotni predlog k 4. točki dnevnega reda: “Predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2023 s predlogom razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2023” na 38. skupščini družbe Telekom Slovenije, d.d., Cigaletova 15, 1000 Ljubljana , ki bo potekala 17. junija 2024 ob 15.00 uri v Multimedijski dvorani na sedežu družbe.

Ljubljana, 14.05.2024

Društvo MDS predlaga delitev preostanka bilančnega dobička iz preteklih let

Zaradi omejitev, ki izvirajo iz  Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK) je Društvo MDS predlagalo le delitev preostanka bilančnega dobička v višini 2.352.078,00 EUR, ki izvira iz prenesenih dobičkov preteklih let, kar je skladno z določili ZPGOPEK.

Nasprotni predlog Društva MDS k točki 4.1. glasi:

“Bilančni dobiček družbe Telekom Slovenije, d.d., ugotovljen na dan 31.12.2023 znaša 66.507.561,11 EUR in je sestavljen iz čistega dobička leta 2023 v višini 23.863.902,71, prenesenih dobičkov iz preteklih let v višini 46.627.849,39 EUR ter zmanjšan za znesek dolgoročno odloženih stroškov razvoja v višini 3.984.190,99 EUR.

Del bilančnega dobička, ki ga predstavljajo preneseni čisti dobiček do vključno leta 2022, je oziroma bo družba Telekom Slovenije, d.d., uporabila za izplačilo dividend v višini 40.291.580,40 EUR, skladno s sklepom skupščine delničarjev z dne 7.2.2024.

Preostali bilančni dobiček, ki znaša 26.215.980,71 EUR se uporabi na naslednji način:

  • znesek v višini 23.863.902,71 EUR, ki predstavlja čisti dobiček leta 2023, se razporedi v druge rezerve iz dobička,
  • preostanek bilančnega dobička v višini 2.352.078,00 EUR, ki izvira iz prenesenih dobičkov preteklih let, pa se v celoti nameni za izplačilo dividend.

Dividende se izplačajo imetnikom delnic oziroma drugim upravičencem, ki so na presečni dan 22. 08. 2024 vpisani v delniško knjigo kot imetniki delnic, oziroma drugim upravičencem s pravico do dividend. Dividende se izplačajo 23. 08. 2024.

Društvo MDS predlaga, da dividendo izplačajo skupaj z drugim delom dividende za leto 2022, ki je bila že sprejeta na skupščini dne 7.2.2024

Društvo MDS je predlagalo, da se preostanek bilančnega dobička, ki izvira iz preteklih let v celoti nameni za delitev dividend, in sicer približno 0,357876693 EUR na delnico, pri izračunu smo odšteli 36.836 lastnih delnic Telekoma Slovenije d.d. Kot presečni datum predlagamo enak datum, ki ga je že izglasovala skupščina dne 7.2.2024 za izplačilo drugega dela dividend v višini 3,10 EUR bruto za leto 2022, prav tako predlagamo enak izplačilni dan, kot ga je že izglasovala skupščina dne 7.2.2024, da z izplačili dividend ne povzročamo nepotrebnih dodatnih stroškov.

Pripombe Zakonodajne pravne službe DZ RS na 34 od 53 členov novega predloga ureditve sodnega varstva za bančne razlaščence, danes vloženih 34 amandmajev vladne koalicije

Ljubljana, 06.05.2024

Ali bo v četrtek na izredni nov predlogu ureditve sodnega varstva za bančne razlaščence

Če bo kolegij predsednice DZ jutri odločil, bodo poslanci na izredni seji v četrtek v drugi obravnavi odločali o novem vladnem predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Zakonodajna pravna služba Državnega zbora je podala pripombe na 34 od 53 členov zakona na 29 straneh

Kot smo že ob objavi osnutka Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank v Društvu MDS le temu oporekali kot pravno "nedorečenem", je številne pomisleke nad pravni rešitvami s pravno argumentacijo le teh izrazila tudi Zakonodajna pravna služba Državnega zbora Republike Slovenije, ki je podala pripombe na kar 34 od 53 členov tega zakona. Vse njihove ugotovitve si lahko ogledate TUKAJ. Tudi ECB je že decembra lani podal številne pripombe, ki so jih lahko ogledate TUKAJ.

Koalicija je danes vložila 34 amandmajev k zakonu, ki ima 53 členov

Poslanske skupine Svobode, SD in Levice so danes 6. maja 20204 vložile kar 34 amandmajev k 53 členom zakona in pri tem navajajo, da sledijo priporočilom Zakonodajne pravne službe DZ RS.

To kaže, da smo v Društvu MDS pravilno zaznali, da zakon, ki je bil vložen v obravnavo v DZ RS ne rešuje celovito problematike, še več podaljšuje čas v katerem bodo razlaščenci lahko prišli do učinkovitega pravnega varstva, po več kot 10 letih brez te možnosti.

Edina pot do rešitve po vseh teh letih je poštena poravnava brez omejitev, ki bo skladna z določili Ustave RS

Društvo MDS predlaga Državnemu zboru RS naj postopek sprejemanja Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ustavi in pripravi Zakon o poravnavi.

V Društvu MDS menimo, da je po več kot desetih letih čas, da se nehamo spraševati ali je škoda nastala, ampak na osnovi cenitve le to po poravnalni shemi izplačamo vsem oškodovanim. Pri tem izrecno opozorimo, da je zakonska omejitev odškodnine na maksimalno 60 % neskladna z Ustavo Republike Slovenije in če bo taka dikcija ostala bo zakon ponovno romal na Ustavno sodišče.

Društvo MDS za poravnalno shemo

V Društvu MDS smo Ministrstvu za Finance po zaključeni javni obravnavi osnutka zakona konec avgusta 2023 poslali  izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom.

To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti.

Bo novi zakon razlaščencem iz bančne sanacije po desetletju le omogočil pravno varstvo?

Medij: Radio Slovenija 1 Oddaja: Studio ob 17-ih  Avtorji: Urška Jereb Teme:  mali delničarji, obvezničarji, sanacija slovenskega bančnega sistema Datum: Ponedeljek, 04. marce 2024 Vir: za poslušanje pritisni: TUKAJ

Bodo nekdanji imetniki kvalificiranih obveznosti bank, razlaščeni v bančni sanaciji pred desetimi leti, zdaj vendarle dobili ustrezno pravno varstvo in bo dolgoletna saga končno dobila sodni epilog? Potem ko je en zakon o sodnem varstvu že padel na Ustavnem sodišču, je finančno ministrstvo zdaj pripravilo novega. Še pred njegovo potrditvijo v Državnem zboru je deležen številnih kritik, še posebej na račun poravnalne sheme za 100 tisoč oškodovancev.

Argumente soočamo z voditeljico Urško Jereb in gosti.

Gostje v studiu:
URŠKA CVELBAR (generalna direktorica Direktorata za finančni sistem),
RAJKO STANKOVIĆ (predsednik Društva malih delničarjev Slovenija),
MIHA KUNIČ (odvetnik)
Gost na povezavi:
MIRO PREK (strokovnjak za bančno pravo Evropske unije, nekdanji sodnik na Splošnem sodišču Evropske unije)

Za poslušanje prispevka pritisni TUKAJ.

Predlog zakona o sodnem varstvu nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank ne rešuje težav izbrisanih delničarjev in obvezničarjev

V Društvu MDS smo nad izjavo, ki je bila posredovana po sprejetju zakona, žal razočarani saj ne razumemo, da se več kot po desetih letih od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev, sprašujemo ali bi dobili več kot 0,00 EUR in zato ustanavljamo komisijo 7 ekspertov, ki bo to raziskalo. Dokaz DUTB je dobil ogromno premoženja tako imenovanik »slabih terjatev in kreditov« bank, ki smo jih sanirali, in je še pred pripojitvijo k SDH uspešno večino tega prodal in če bi to bila stečajna masa za poplačilo, bi že to bilo več kot 0,00 EUR.

Ljubljana, 22.02.2024

Naredi naj se nova cenitev skladna z določili BRRD

Za komisijo 7 ekspertov, ni prav nobene potrebe, saj če želimo pošteno poplačilo naj Republika Slovenija skupaj z Banko Slovenije naredi ponovno pošteno cenitev skladno z  veljavno Direktivo o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij (BRRD) in ugotovi dejanski plus ali minus in naj nadomesti razliko skupaj z obrestmi vsem vlagateljem.

Edina pot do rešitve po vseh teh letih je poštena poravnava brez omejitev, ki bo skladna z določili Ustave RS

V Društvu MDS menimo, da je po več kot desetih letih čas, da se nehamo spraševati ali je škoda nastala, ampak na osnovi cenitve le to po poravnalni shemi izplačamo vsem oškodovanim. Pri tem izrecno opozorimo, da je zakonska omejitev odškodnine na maksimalno 60 % neskladna z Ustavo Republike Slovenije in če bo taka dikcija ostala bo zakon ponovno romal na Ustavno sodišče.

Društvo MDS za poravnalno shemo

V Društvu MDS smo Ministrstvu za Finance po zaključeni javni obravnavi osnutka zakona konec avgusta 2023 poslali  izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti.

 

Družba Elektro Primorska, seznanitev z odstopoma dveh članic NS in odpoklic člana NS ter izvolitev dveh novi članic NS in enega novega člana NS

Na 29. skupščini delničarjev Elektro Primorska d.d. je bilo 15.572.650 zastopanih 82,81 % osnovnega kapitala. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal 536.980 delnic oz. 3,44 % prisotnega kapitala na skupščini. Delničarji so se seznanili z dvema odstopoma članic nadzornega sveta in odpoklicali enega člana nadzornega sveta ter imenovali 2 novi članici in 1 člana nadzornega sveta.

Nova Gorica, 21.02.2024

Seznanitev z odstopom dveh članic nadzornega sveta

Skupščina je bila sklicana na zahtevo SDH, ki izvršuje glasovalne pravice iz naslova 15.035.670 delnic oz 80,04 % osnovnega kapitala družbe.

Skupščina družbe Elektro Primorska, d. d., se seznanila z odstopoma dveh članic nadzornega sveta:

  • ga. Eva Knez je podala pisno odstopno izjavo iz razloga nezdružljivosti funkcij, saj je postala državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo. 
  • ga. Jasna Kalšek pa je kot članica nadzornega sveta, predstavnica delničarjev, 22. decembra 2023 iz osebnih razlogov podala pisno odstopno izjavo.

Skupščina je odpoklicala člana nadzornega sveta

Na zahtevo SDH je skupščina glasovala in odpoklicala g. Pavla Reberca z dne skupščine. Sklep je podprlo 100 % na skupščini prisotnega kapitala.

Izvolitev dveh novih nadzornic in enega nadzornika

Prav tako je skupščina na predlog SDH v nadzorni svet Elektro Primorska d.d. izvolila sledeče članice in člana nadzornega sveta za obdobje 4 let in sicer:

Ga. Tamara Volf Žagar je magistrica poslovnih ved in deluje kot upravljavka kapitalskih naložb v Slovenskem državnem holdingu, SDH je pri presoji kompetenčnega profila v kandidatki prepoznal kompetence na področju obvladovanja tveganj, korporativnega upravljanja in računovodstva.

Ga. Mojca Veljkovič deluje kot odvetnica v lastni odvetniški pisarni. Trenutno je tudi predsednica nadzornega sveta Borzen, operater trga z elektriko, d. o. o. .SDH je pri presoji kompetenčnega profila v kandidatki prepoznal kompetence predvsem na področju gospodarskega prava in korporativnega upravljanja.

g. Aleš Markočič  je magister managementa. Od leta 2023 je zaposlen kot direktor občinske uprave Mestne občine Nova Gorica. SDH je pri presoji kompetenčnega profila v kandidatu prepoznal predvsem kompetence na področju kadrov in na področju javnih naročil.

Delničarjem Cinkarne Celje 3,20 eur dividende, letos morda še ena dividenda

Na skupščini je bilo prisotno 4.089.136 glasov oz. 52,35 % delnic z glasovalno pravico.. Skupščina Cinkarne Celje, d.d., je na današnji skupščini sprejela nasprotni predlog SDH d.d., ki delničarjem namenja 3,20 EUR dividende na delnico. Predsednik Društva MDS Rajko Stanković je zastopal na 0,74 % prisotnega kapitala.

Celje, 13.02.2024

Bilančni dobiček leta 2022 skoraj v celoti razdeljen delničarjem 3,20 EUR dividende

Bilančni dobiček po revidiranih izkazih družbe na dan 31. 12. 2022, znaša 25.014.391,39 EUR, od tega:

• nerazporejeni bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička, ustvarjenega v preteklih letih do vključno leta 2021, znaša 84.158,59 EUR

• bilančni dobiček, ki je bil oblikovan iz dobička ustvarjenega v letu 2022, znaša 24.930.232,80 EUR

Na predlog SDH se je bilančni dobiček v višini 25.014.391,39 EUR uporabil za naslednje namene:

• del bilančnega dobička v znesku 25.008.384,00 EUR se uporabi za izplačilo dividend v bruto vrednosti 3,20 EUR na delnico,

• preostali del bilančnega dobička v znesku 6.007,39 EUR ostane nerazporejen.

Družba bo izplačala dividende 23. 2. 2024, in sicer delničarjem, vpisanim pri KDD na dan 22. 2. 2024

Cinkarna Celje izboljšuje konkurenčnost

Podaljšanje trgovskih poti iz Kitajske izboljšuje konkurenčnost Cinkarne Celje, a ostajajo drugi izzivi je dejal Aleš Skok predsednik uprave. Poslovni rezultati leta 2023 bo nekoliko boljši od napovedi na SEONETU z dne 30.11.2023.

Ali se obeta letos še ena dividenda za leto 2023

Spomnimo druge rezerve iz dobička so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR razkrito v Letnem poročilu Cinkarne Celje d.d. na strani 222 za leto 2022.

Čisti poslovni izid leta 2023 pa po napovedih uprave z dne 30.11.2023 znaša nekaj več kot 5,045 mio EUR pri čemer so eksplicitno navedli sledeče:

»Ocenjeni prihodki družbe in čisti poslovni izid za leto 2023 ne vsebujejo prejetih sredstev državne pomoči iz naslova Zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize (ZPGOPEK).«

Društvo MDS ocenjuje, da je Cinkarna Celje d.d. v letu 2023 iz tega naslova prejela cca 5 mio EUR državne pomoči.

Da pa bi se to lahko zgodilo, bo moral Cinkarna Celje najprej sprostiti del drugih rezerv iz dobička preteklih let pred letom 2023, najmanj v enaki višini, kot bi morda predlagal skupni znesek za izplačilo dividend poslovnega leta 2023, če ne bi bilo omejitev zaradi prejema državne pomoči za energente v letu 2023, ki tako delitev prepovedujejo. Tako bi se formalno dobiček leta 2023 prerazporedil v druge rezerve.

Glede na velike rezerve iz dobička iz preteklih let , ki so dne 31.12.2022 znašale 103,358 mio EUR ni izključeno, da bo Cinkarna Celje sprostila več rezerv kot 5 mio EUR, ki bi jih skladno z dividendno politiko namenila za dividende v višini 0,6 EUR na delnico in bo dividenda seveda ustrezno višja.

Vse to je naše ugibanje, ki temelji iz objavljenega letnega poročila Cinkarna Celje za leto 2022 in napovedi o čistem dobičku leta 2023 Cinkarna Celje z dne 30.11.2023 na Seonetu, ter našem predvidevanju, da je Cinkarna Celje iz naslova državne pomoči za energente prejela cca 5 mio EUR.

Delničarjem Telekoma 6,2 EUR dividene v 2 delih, letos morda še ena dividenda

Na današnji 37. skupščine delničarjev Telekoma Slovenije je bilo zastopanih 5.131.622 delnic z glasovalno pravico, kar predstavlja 78,97 % od 6.498.177 delnic z glasovalno pravico. Rajko Stanković predsednik Društva MDS je zastopal 51.991 delnic in glasoval z 44.351 delnicam kar je na skupščini predstavljalo 0,87 % pri glasovanju zastopanih delnic.

 

Ljubljana, 07.02.2024

 

Skupščina odloča o uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2022, delničarjem 6,2 EUR dividende v dveh enakih delih

 

Skupščina je odločala le o eni vsebinski točki in sicer o delitvi bilančnega dobička poslovnega leta 2022. V ta namen sta uprava in nadzorni svet predlagala, skupščina pa je to odločitev potrdila , da se ves bilančni dobiček razdeli v skupni višini 6,20 EUR na delnico v 2 delih po 3,10 EUR.

 

Prvi del dividend v višini 3,10 EUR se delničarjem izplača dne 22.marca 2024 delničarjem, ki bodo vpisani kot imetniki v  KDD na dan 21.03.2024 in drugi del v višini 3,10 EUR pa se delničarjem izplača dne 23.08.2024 delničarjem ki bodo vpisani kot imetniki v  KDD na dan 22.08.2024.

 

Pri razpravi o bilančnem dobičku je predsednik Društva MDS pozval upravo, da na naslednji skupščini predstavi podrobneje poročilo Računskega sodišča in ukrepe, ki so jih izvedli. Spomnimo, da je Društvo MDS že na več skupščinah opozarjalo na nesorazmerno visoke prejemke predsednika uprave IPKO na Kosovu, ki je imel dve pogodbi, skupna višina njegovih prejemkov pa je presegala celo plačo predsednika uprave Telekoma Slovenije.

 

Ali lahko delničarji Telekoma Slovenije pričakujejo še eno dividendo letos?

 

Telekom Slovenije je dne 08.11.2023 objavil na SEONETU sledeče:

»Ocena poslovanja v letu 2023

Skupina Telekom Slovenije ocenjuje, da bo v letu 2023 presegla prvotno načrtovane poslovne prihodke, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) in čisti dobiček. Na podlagi trenutno znanih informacij je ocena, da bodo poslovni prihodki znašali 699 mio EUR, dobiček iz poslovanja pred obrestmi, davki in amortizacijo (EBITDA) 226 mio EUR ter čisti dobiček 38 mio EUR.«

Iz tega gre sklepati, da si lahko delničarji Telekoma Slovenije morda obetamo, da bo predlagana dividenda na skupščini 20. junija 2024  med 3,00 EUR in 5,00 EUR bruto na delnico, a pri tem opozorimo, da gre zgolj za naše predvidevanje oz ugibanje, ki temelji na oceni poslovanja Telekoma Slovenije z dne 08.11.2023 in ne za kakršno koli uradno ali neuradno stališče ali informacijo kogar koli iz družbe Telekom Slovenije d.d.

 

10 let po bančni sanaciji - delničarji in obvezničarji brez učinkovitega pravnega sredstva

Ministrstvo še pripravlja nov zakon, razlaščeni vlagatelji bi se najraje zunajsodno poravnali.

Te dni mineva deset let od sanacije bank, v kateri je več kot 100.000 lastnikov podrejenih obveznic in delnic bank čez noč ostalo brez svojih naložb in brez možnosti pritožbe na takšno odločitev. Te še vedno nimajo, čeprav je Evropsko sodišče za človekove pravice v tem času presodilo, da je šlo za kršenje pravice do uživanja premoženja. Edini sprejeti zakon, ki je odškodninsko tožbo omogočil, je ustavno sodišče letos razveljavilo, ministrstvo za finance pa novega še pripravlja. Razlaščeni vlagatelji, naveličani čakanja, se zavzemajo za zunajsodno poravnavo, saj je po vsem tem času jasno, da bodo morebitne odškodninske tožbe dolgotrajne in drage. Cel članek lahko preberete v Časniku Delo: Po desetih letih še brez možnosti tožbe

Ljubljana 15.12.2023

Izjava predsednika Društva MDS za časnik Delo dne 15.12.2023

Tudi v Društvu malih delničarjev Slovenije kot edino pot do rešitve po vseh teh letih vidijo poravnavo. »Menimo, da je po desetih letih čas, da se nehamo spraševati, kdo je kriv, ampak da se lotimo poravnave,« pravi predsednik MDS Rajko Stankovič, ki meni, da je vsak kompromis boljši od tega, da se nič ne zgodi. V društvu so celo pripravili svoj predlog poravnave, po katerem bi vsi vlagatelji takoj dobili do 100.000, preostanek pa pozneje prek državnih obveznic. V MDS se zavzemajo za stoodstotno poplačilo glavnice, glede obresti pa so se pripravljeni pogajati. »Upam, da bodo na ministrstvu zmogli toliko modrosti in ne bodo napisali ustavno spornega zakona,« dodaja. Na zakon o sodnem varstvu je prispelo veliko pripomb. Tako veliki kot mali razlaščenci bi se raje poravnali, kot se tožili.

Vsak kompromis je boljši od tega, da se nič ne zgodi. Rajko Stankovič 

Društvo MDS poslal svoj predlog na MF

V Društvu MDS smo dne 24.10.2023 Ministrstvu za finance odgovorili na njihov dopis številka: IPP 007-283/2023 z dne 09.10.2023 vezano za že 3 poskus predloga Zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank in smo zapisali, da ugotavljamo določen napredek, a menimo, da je predviden postopek dolgotrajen in drag, ter ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva nekdanjim imetnikom kvalificiranih obveznosti bank. Prav tako smo mnenja, da bi moral zakon pisati Ministrstvo za pravosodje, ki v te postopke »izbrisa« ni bilo vključeno. Če se malce pošalimo je to enako kot bi dali obsojenemu za kaznivo dejanje npr. za gospodarski kriminal možnost popravljati kazenski zakonik na osnovi katerega je bil obsojen in bi svoje dejanje s pomočjo pravnikov uspešno v spremembi zakona spremenil v prekršek.«

V vednost smo to poslali tudi Generalnemu sekretariatu Vlade RS, Ministrstvu za pravosodje in Državnemu odvetništvu

Ljubljana, 24.10.2023

Zakonski predlog rešitve Društva MDS

V Društvu MDS smo poslali izdelan predlog zakona, ki bi omogočal izvensodno poravnavo na način, da vsi izbrisani delničarji in obvezničarji dobijo poplačilo, in sicer delničarji po zadnji revidirani knjigovodski vrednosti delnice skladno s standardi MSRP na dan 31. 12. 2012 za vse banke razen za Banko Celje, kjer je ta datum 31. 12. 2013, torej leto pred izbrisom. To npr. pomeni v primeru NKBM za 1 delnico 4 EUR in 92 centov, NLB za 1 delnico 58 EUR in 40 centov, za 1 delnico ABANKO VIPA d.d. 23 EUR in 44 centov, v Banki Celje na dan 31.12.2013 pa 80,00 EUR za 1 delnico. Obveznice, torej kredit fizičnih in pravnih oseb poslovnim bankam, pa v višini 100 %. Predmet pogajanj so zamudne obresti,

Izvedba po predlogu MDS

Predlagamo tudi zelo enostaven način sklenitve poravnave, da bi izbrisani delničar ali obvezničar prišel na svojo poslovno banko, kjer prejema plačo, pokojnino ali drug dohodek, in povedal, da je bil delničar ali obvezničar, poslovna banka bi imela arhivske delniške knjige in bi natisnila predlog poravnave, predhodno identificirala osebo, ki to sklepa, saj je njena stranka, in po podpisu poravnave, katere del bi bila odpoved nadaljnjim pravnim postopkom, v sedmih delovnih dneh izvršila plačilo na TRR sklenitelja poravnave. S tem bi bila z minimalnimi stroški poravnava dokončno sklenjena.

Predlagamo tudi, da do skupne vrednosti 100.000 EUR izplačajo vsem delničarjem in obvezničarjem v denarju (ocena, da za to rabijo maksimalno do 80 mio EUR), za razliko pa Republika Slovenija izda 10-letno ali 20-letno obveznico, ki jo kotirajo na ljubljanski borzi.

Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.