Novice

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se je v zadnjih nekaj mesecih aktivno vključevalo v problematiko reševanja podrejenih obveznic slovenskih sistemskih bank, predvsem z namenom, da imetniki obveznic državi oziroma bankam dobrovoljno 'ponudijo roko', vendar pa Ministrstvo za finance, s finančnim ministrom, Urošem Čufrom na čelu, v zadnjih izjavah vlagatelje žaljivo naslavlja z 'interesno skupino', hkrati pa slovensko javnost želi prepričati, da je sprejemanje retroaktivne zakonodaje postal standard EU, pri tem pa očitno pozabil na osnovna določila Ustave Republike Slovenije. Istočasno Minister podaja tudi lažne izjave, ko navaja, da je vprašanje podrejenega dolga urejeno s pravili Evropske komisije. Evropska komisija je res sprejela smernice oziroma priporočila za države članice, nikakor pa to niso pravila v obliki direktiv, ki bi imela za posamezno državo članico kakršnokoli neposredno veljavo znotraj pravnih sistemov posameznih držav članic EU.

Ljubljana, 16. oktober 2013

Vlagatelji žaljivo označeni za 'interesno skupino'

Minister za finance, Uroš Čufer je v izjavi za javnost izjavil, »/…/ da kljub burnemu odzivu nekaterih interesnih skupin s sprejemanjem novele ne bo težav /…/« Kot prvo je izjava ministra zelo podcenjujoča, namreč na strani imetnikov obveznic ne gre za nikakršne 'interesne skupine', ki bi si prizadevale morebiti celo okoristiti. Gre za podjetja in fizične osebe, ki bankam redno vračajo svoje kredite, obratno pa bi banka sedaj njihovo posojilo odpisala. Gre za podjetja in fizične osebe, ki so nasedle bančnikom, da so razvezali svoje depozite in nato kar na bančnih okencih posojali denar banki v obliki nakupa obveznic s predznakom podrejene, banke pa želijo sedaj to odpisati.

Gre za zavarovalnice in pokojninske sklade, ki so zaradi največje varnosti denar svojih varčevalcev nalagale v domače banke, le-te pa sedaj želijo odpis. Gre za realne ljudi, realna podjetja, realen denar, ki je bil bankam posojen in za katerega se pričakuje, da ga banke vrnejo, kot same to pričakujejo od svojih komitentov.

Naj opozorimo na zelo enostavno ključno dejstvo, ki je v javnosti tolmačeno enostransko. In sicer na eni strani obstajajo kratkoročni krediti, dolgoročni krediti, lombardni krediti, potrošniški krediti, hipotekarni krediti in na drugi strani depoziti, državne obveznice, bančne obveznice in podrejene obveznice. Vse skupaj pa ima en skupni imenovalec (ne glede na drobni tisk prospekta/pogodbe) in sicer, da je "jemalec" na začetku za katerikoli aranžma dobil 100 % denar, ki ga mora potem tudi 100 % vrniti. Torej banka je prejela naš denar in ga mora tudi vrniti oz. če ga ne more ali naj se z nami 'posojilodajalci' dogovori za kompromis ali naj gre mirno v stečaj! Žal pa vse to Vlada/država želi tolmačiti enostransko, kot ji to ustreza ne glede na nepopravljive posledice, ki bodo zagotovo sledile ob uveljavitvi samovolje!

Na vidiku nova tokrat bančna nacionalizacija!

Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o bančništvu, s katerim želi vlada retroaktivno poseči v naše pravice, navedene v prospektih izdajateljev, in nas v procesu sanacije slovenskega bančnega sistema popolno razvrednotiti. V praksi to pomeni novo nacionalizacijo, čeprav so zahteve mednarodnih institucij glede lastništva bank ravno obratne.

In če država v tej fazi protiustavno posega v naše pravice na področju kapitalskih instrumentov, lahko v naslednjem koraku upravičeno pričakujemo, da bo prišlo do enakih posegov na področju navadnih obveznic in depozitov ter se upravičeno sprašujemo, ali so naše vloge v slovenskih bankah sploh še varne. Glede na besede ministra, verjetno ne.

Ustavna presoja ni problem le v »Banana republiki«

Spoštovani minister, g. Uroš Čufer: Republika Slovenija je pravna država in retroaktivni poseg ni možen, saj 155. člena Ustave, glasi: »Zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. Samo zakon lahko določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice.«

Razlastitev državljank in državljanov, slovenskih pokojninskih skladov, slovenskih zavarovalnic in slovenskih podjetij zagotovo ni v javni koristi! Še bolj pa je očitno to, da posega v pravice, ki so jih imetniki pridobili z nakupom tega instrumenta in so navedene v njihovih prospektih v izdaji.

Ali so nezavarovani tudi varčevalci, ki imajo na bankah depozite?

V izjavi ministra za časnik Finance je tudi zapisano, da so na udaru tudi nezavarovani varčevalci, pri čemer pa se v Društvu MDS sprašujemo, katere varčevalce ima minister v mislih. Ali nam želi Vlada sporočiti, da je varnost zelo relativna in kar je bilo iz vidika Banke Slovenije varno še včeraj, ni nujno, da bo enako stališče tudi danes ali jutri in bo morda sprejet še kakšen zakon, ki bo zaplenil depozite državljank in državljanov.

Ali bo morda Državni Zbor ustavil zakon in preprečil propad bančnega sistema in beg depozitarjev?

V Društvu MDS smo zelo razočarani nad enostranskimi potezami, ki bodo prinesle nepopravljivo škodo v kolikor se bodo uzakonile. Vladi RS smo ponudili roko, ji pripravili konkretne kompromisne predloge, kjer bi si dejansko izgubo porazdelili in vse to argumentirali; vse izključno v znak dobre volje, saj so prospekti ob izdaji obveznic povsem jasni in jih noben zakon niti minister niti EU ne morejo razveljaviti.

V primeru sporazuma zadovoljstva na nobeni strani seveda ne bi bilo, bi pa to prineslo prepotrebni mir, preživetje vseh akterjev in nadaljnjo ohranitev zaupanja v slovenski bančni sistem, kar pa je najpomembneje. Žal je šla Vlada RS svojo pot in z popolno ignoranco vleče svoje enostranske poteze v duhu že zgoraj omenjene nove "nacionalizacije".

V Društvu MDS žalostno ugotavljamo, da se ključni nivoji odločanja ne zavedajo širših makroekonomskih posledic takšnega razvrednotenja in da se tudi z Evropsko komisijo ne pogajajo dovolj argumentirano, zato napovedujemo uporabo vseh legitimnih metod za zaščito svojih interesov. Najmanj kar želimo narediti že sedaj je seznanitev širše javnosti in prav vsakega komitenta slovenskih bank o resnosti problema, ki popolnoma presega samega sebe.

Ali se bankam, ki niso v lasti RS obeta velik priliv depozitov?

Poslancem v DZ RS polagamo na srce, da pred pritiskom tipke ZA, tak zakon še sami ponovno preverijo v smislu vzdržnosti navedb v gradivih Vlade RS, ki po našem mnenju temelji na pavšalnih ocenah uradnikov MF, ki so več kot očitno pozabili na širši makroekonomski vidik take odločitve in posledično predstavljajo grožnjo za izgube bonitetnih ocen številnih subjektov na kapitalskem trgu, ki bodo to reševali na način, da bodo selili depozite iz "varnih slovenskih bank" v tuje, ki so bolj "nevarne", a ne povzročajo izgube bonitete in posledično posla. Po naši nestrokovni oceni je teh posrednih učinkov za vsaj še cca. 1 do 2 milijardi EUR, saj bo najmanj toliko depozitov alocirano na prej omenjeni način. Zanimivo pa, da MF le-te ocenjuje na 300 do 500 milijonov EUR, kar ne zdrži resne presoje, ker ne vključuje vseh posrednih negativnih učinkov, ki so lahko tudi pogubni!

Slednje potrjujejo tudi zaključki petkovega sestanka na Banki Slovenije, kjer je predstavljena škoda enega institucionalnega investitorja preko izgube poslov zaradi znižanja ratinga in potrebnega znižanja domačih naložb presegla skupni znesek hibridnih in podrejenih obveznic vseh treh sistemskih poslovnih bank.

Ali bo Vlada RS trajno sanirala slovenske banke in jih poslala v nadzorovano likvidacijo oz. stečaj?

Planirana nacionalizacija posledično pomeni beg depozitarjev in pogreb slovenskega bančnega sistema, česar pa vsi skupaj najmanj želimo. Verjamemo tudi, da na ravni EU nihče nima tovrstnega interesa, zato bo Društvo MDS protestno noto naslovil tudi na šefa evroskupine Jeroena Dijsselboema in ostale relevantne organe, vključno z Evropsko komisijo, na katero se sklicuje minister za finance. Prav tako bo Društvo MDS naslovilo prošnjo, za nujno srečanje s predstavnikom evroskupine, Jeroenim Dijsselboemom.

Poziv ministru za finance

Društvo MDS na tem momentu tudi poziva ministra za finance, Uroša Čufra, da se javno opredeli, koga kot minister v slovenski vladi zastopa, ali so to državljanke in državljani Slovenije ali morda katere druge interese. Minister namreč z lahkotnostjo pove, da je Republika Slovenija pristala na diktat peščice evropskih uradnikov (ki so oblikovali le PRIPOROČILA za države članice) in bo npr. razlastila 902 državljana Republike Slovenije, ki so vložili v obveznico NLB26, ki so jih zavedli, da so povečini razvezovali depozite, prav uslužbenci kjer je minister do prevzema položaja delal! Da bo razlastila olimpijskega zmagovalca, Primoža Kozmusa, ki je verjel obveznici ABVIP in vsem še donedavna laskavim priznanjem s strani Banke Slovenije, da to najboljša Slovenska banka. Da bo razlastila pokojninske družbe in posredno preko njih vse tiste, ki varčujejo za varno starost, zavarovalnice ter druge subjekte finančne industrije ter posameznike – vse to za JAVNO KORIST?!

Spoštovani minister, v kolikor v te izjave verjamete, predlagamo da čimprej podate odstopno izjavo z mesta ministra za finance.

Za ogled TV prispevka novinarja Florjana Zupana iz Dnevnika TV SLO1 ob 19.00 uri, z dne 15.10.2013 kliknite TUKAJ ali na sliko.

Društvo Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) se že od meseca aprila aktivno vključuje v reševanje problematike imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic slovenskih poslovnih bank. To problematiko smo izpostavili že na vseh ključnih nivojih odločanja tako pri Upravah poslovnih bank kot tudi na treh sestankih s predstavniki Banke Slovenije, dveh sestankih z ministrom za finance in tudi na seji Komisije za nadzor javnih financ. V skladu s sklepom te komisije smo pripravili predlog razrešitve navedene problematike ter ga posredovali Banki Slovenije. Žal nas je včeraj negativno presenetil sprejem sprememb ZBAN-1 in vlil dodatno negotovost pred današnjim skupnim sestankom.

Ljubljana, 11. oktober 2013

Investitorji se ne moremo sprijazniti z dejstvom, da bo država z različnimi ukrepi reševala 8 milijard slabih naložb bank (po javnih objavah), za katerimi se pogosto skrivajo znaki kaznivih dejanj, na drugi strani pa ne zna zaščititi 275 mio EUR prihrankov vlagateljev v sistemske banke. Naš predlog razrešitve navedene problematike temelji na izhodišču, da smo se investitorji kljub temu, da nismo imeli pravice upravljati domače banke in zato ne moremo nositi odgovornosti za njihovo slabo poslovanje, pripravljeni prostovoljno prispevati k sanaciji bančnega sistema. Predlagani prispevek presega celo nivoje ponudb v državah, ki so že prejemnice državne pomoči.

Danes, 11.10.2013, smo z namenom proučitve našega predloga imeli tudi sestanek na Banki Slovenije. Sestanek je bil dan po tem, ko je vlada kljub opozorilom Združenja bank Slovenije in nekaterih drugih interesnih združenj o nepopravljivih posledicah sprejela Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o bančništvu, s katerim želi retroaktivno poseči v pravice imetnikov hibridnih in podrejenih obveznic.

Za ogled TV prispevka z dne 02.10.2013 ob 18.00 uri iz oddaje Svet na Kanalu A  o domnevnem posojilu Vatikanske banke Mariborski nadškofiji novinarke Karmen Lugarič pritisnite TUKAJ ali na sliko.

»Vatikan zanika poročanje o posojilu nadškofiji«

Rim, 02.10.2013, 18:57 | STA / N.Š.K.

Vir: 24ur.com

Vatikanski tiskovni predstavnik Federico Lombardi je danes za Radio Vatikan zanikal poročanje medijev o finančni pomoči vatikanske banke IOR mariborski nadškofiji. "S strani IOR ni bil mišljen in tudi ne bo odobren noben kredit nadškofiji Maribor, prav tako tudi ni bilo nobenega pisma svetega očeta IOR," je dejal Lombardi po navedbah na spletni strani slovenskega uredništva Radia Vatikan.

Italijanski tednik L'Espresso je v ponedeljek ob sklicevanju na neimenovane vire poročal, da naj bi vatikanska banka IOR mariborski nadškofiji do konca leta namenila 40 milijonov evrov brezobrestnega posojila za pokrivanje dolga, ki je nastal ob finančnem zlomu družb Zvon ENA in DVA.

Nadzorniki Zavarovalnice Triglav so Matjaža Rakovca s položaja predsednika uprave razrešili predvsem zaradi njegove neodzivnosti v odnosu do nadzornega sveta. Avtor: STA, A. O.

Ljubljana, 23.05.2013 

Kot je povedal prvi nadzornik Mihael Perman, je bilo spornih "nekaj stvari", predvsem pa jih je zmotila Rakovčeva neodzivnost. Od njega namreč niso dobili "ustreznih informacij o nekaterih stvareh".

Na splošno je prvi nadzornik družbe o Rakovčevih dosežkih na čelu zavarovalnice dejal, da poslovni rezultati na površju zgledajo dobro, a so zelo veliki problemi z balkanskimi hčerinskimi družbami. Spomnil je še na izsledke letošnje revizije, da nekaj stvari, "ki so v Triglavu ključnega pomena, šepa". Ocena je zato mešana, je dodal.

Spor nadzornikov zaradi razrešitve?

Na vprašanje, ali so bili člani nadzornega sveta, ki so zasedali kar dva dni, glede Rakovčeve razrešitve enotni, ni želel odgovoriti, saj da gre za "notranji del" seje.

Spletne Finance medtem poročajo, da so se nadzorniki glede odstavitve Rakovca po njihovih neuradnih informacijah povsem sprli. Trije nadzorniki, predstavniki kapitala, so glasovali proti odstavitvi, predstavniki delavcev so se glasovanja vzdržali, medtem ko so preostali trije člani nadzornega sveta s Permanom na čelu razrešitev podprli, navaja portal.

Za ogled video prispevka novinarke Ane Turk iz oddaje DANES ob 19.30 dne 23.05.2013 pritisnite TUKAJ.

 75 tisoč evrov odpravnine

Rakovec bi bil sicer glede na pogodbo lahko upravičen do odpravnine. To bo odvisno od tega, kako se bo razšel z Zavarovalnico Triglav, je izpostavil Perman.

Če bo ostal v družbi, na odpravnino ne bo mogel računati, če jo bo zapustil, pa mu po nadzornikovih besedah pripada odpravnina v višini šestih bruto plač. To naj bi bilo okoli 75.000 evrov bruto.

Kako bo potekalo imenovanje novega predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, še ni znano. To vprašanje bo namreč predmet naslednje seje nadzornega sveta, je dejal Perman. Nadzorniki so sicer za začasnega predsednika uprave zavarovalnice imenovali dosedanjega člana uprave Andreja Slaparja.

Za ogled TV prispevka "Masleša uvaja izredni nadzor" novinarke Urške Žgajner iz Sveta na Kanalu A, z dne 13.09.2012 ob 18.00 uri pritisnite na sliko ali TUKAJ. 

 Ljubljana, 21.05.2012

Za ogled prispevka iz Odmevov TV SLO1  ob 22 uri, z dne 21.05.2012 pritisnite na sliko ali TUKAJ. Magnetogram celotnega prispevka si lahko preberete v nadaljevanju.

Oddajo Odkrito (dne 08.05.2012 ob 20.00 uri na TV SLO1) je vodila Janja Koren, gostje pa so bili: Stanislav Valant, odstavljeni predsednik NFD Holdinga, ekonomist dr. Jože Mencinger, finančni analitik Simon Mastnak in predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stanković.

Za ogled oddaje pritisnite na sliko ali TUKAJ.

Kaj je nastalo iz vloženih certifikatov v realnem sektorju?