Obveznice

Nakazali pot do odškodnin razlaščencev

Medij: Večer (V žarišču) Avtorji: Jelka Zupanič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

PREDLOG ZAKONA 

Izbrisani podrejenci šestih saniranih bank naj bi šli po pravico na Okrožno sodišče v Ljubljani. Odškodnino bi dobili le, če so bili zaradi ukrepa Banke Slovenije na slabšem, kot bi bili sicer 

V sanaciji bank razlaščeni imetniki delnic in podrejenih obveznic, tako imenovani izbrisani podrejenci, so po oktobrski odločbi ustavnega sodišča dočakali odgovor finančnega ministrstva, kako bi lahko po sodni poti dobili morebitne odškodnine. Ministrstvo za finance je dalo v javno razpravo predlog zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank. 

Če odgovornosti ne bo mogoče naprtiti BS 

Skupna vrednost vseh izbrisanih obveznosti je po podatkih ministrstva za finance 963 milijonov evrov, do morebitnih odškodnin pa bi lastniki izbrisanih obveznic in delnic v šestih bankah lahko prišli, če bo v pravdnem postopku Okrožno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da so bili na slabšem, kot bi bili, če jih zaradi ukrepa Banke Slovenije (BS) v letih 2013 in 2014 ne bi bili izbrisali. 

Če bi Banki Slovenije (BS) dokazali krivdo, bi morebitno odškodnino razlaščencem plačala BS, sicer proračun. Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je pojasnila: "Izplačevanje odškodnin je v prvi vrsti naslovljeno na Banko Slovenije, če je ugotovljena njena odgovornost za ugotovljene morebitne nepravilnosti. Če pa te odgovornosti ni mogoče naprtiti Banki Slovenije, bo morebitno odškodnino poravnala država oziroma državni proračun. S to rešitvijo želimo zagotoviti, da bo tudi ta zakon skladen s tistim delom ustavno zagotovljenega položaja Banke Slovenije, po katerem ne smemo dovoliti tako imenovanega monetarnega financiranja." 

Odškodnine za bančne izbrise niso ovira za prodajo NLB

Medij: Delo (Aktualno) Avtorji: Maja Grgič Teme: Mali delničarji Datum: Sre, 15. mar.. 2017 Stran: 3

Javna obravnava zakona Morebitne odškodnine naj bi plačali Banka Slovenije in država - Odvetnika: Predlagane rešitve otežujejo pravno varstvo 

Ljubljana - Če bo sodišče ugotovilo, da so bili lastniki podrejenih obveznic in delnic šestih saniranih bank na slabšem, kot bi bili, če Banka Slovenije za posamezno banko ne bi izrekla izrednega ukrepa, razlaščenci lahko pričakujejo odškodnino, sicer pa ne.  


Tako predvideva predlog zakona o sodnem varstvu imetnikov kvalificiranih obveznosti banke, ki ga je ministrstvo za finance dalo v javno obravnavo in naj bi odpravil ugotovljeno neustavnost zakona o bančništvu. Ministrstvo predlaga, da bi oškodovani vlagatelji tožbe za nepravilnost izrednega ukrepa Banke Slovenije (BS) proti BS in državi vložili v pravdnem postopku na Okrožnem sodišču v Ljubljani. 

 

Odločbe so nedotakljive 

To oziroma senat treh sodnikov bo presojalo, ali so bile kvalificirane obveznosti obravnavane skladno z zakonom o bančništvu in ali so bile metoda, predpostavke in način pridobivanja podatkov, ki so bili podlaga za oceno vrednosti premoženja bank, ustrezni ali napačni. Pri tem bo veljalo nasprotno dokazno breme: BS bo morala dokazati, da je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ni pa predvideno, da bi sodišče lahko presojalo o veljavnosti odločbe o izrednih ukrepih. 

Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Poslanskim skupinam Državnega Zbora RS
Nacionalnemu preiskovalnemu uradu
Evropski komisiji
Evropski centralni banki
Evropskemu parlamentu

 

Poziv k takojšnjemu odpoklicu guvernerja Banke Slovenije in spremembi zakonodaje

Računsko sodišče Republike Slovenije je z dne 09.11.2016 objavilo Revizijsko poročilo pod oznako CN 3262-1/2016/42. Vsebina slednjega poročila je bila na zahtevo Banke Slovenije, zaradi domnevnega varovanja poslovne skrivnosti zatemnjeno. Časnik Finance je 31.01.2017 razkril do sedaj zakrite dele Revizijskega poročila Računskega sodišča RS, ki jasno in nedvoumno potrjujejo sume o potencialnem oškodovanju malih delničarjev in obvezničarjev NLB, d.d. zaradi prenosa terjatev na DUTB. Čedalje bolj postaja jasno, da Banka Slovenije, kljub javnim sporočilom in izjavam njenih funkcionarjev, ni imela le »koordinacijske« ali »podporne« vloge pri sestavljanju končnega seznama terjatev, ki jih je NLB dokončno prenesla na DUTB, ampak je v resnici bila ključni akter in nikakor zgolj koordinator.

Na žalost prvi odzivi Banke Slovenije sledijo načelu 'če laž ponoviš 100x bo ta postala resnica'. Morda pa na drugi strani želi Banka Slovenije povedati, da je poročilo Računskega sodišča tisto, ki napačno povzema dejstva in dokaze, vendar pa potem ni jasno zakaj je predmetno poročilo sploh bilo potrebno počrniti na zahtevo Banke Slovenije. Skladno z 39.a členom Zakona o Banki Slovenije za njene guvernerje ne velja zakon, ki ureja preprečevanje korupcije, velja pa ta isti zakon za osebe, katerim Banka Slovenije podeljuje soglasje za opravljanje funckcije v bankah?! Povedano drugače, guverner lahko ravna koruptivno, oseba, o kateri guverner presoja, če izpolnjuje pogoje »fit & proper« pa ne sme ravnati koruptivno.

 

Banka Slovenije niza neresnico za neresnico

Slab mesec po objavi omenjenega Revizijskega poročila Računskega sodišča je Guverner Banke Slovenije g. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ, ki je potekala dne 01.12.2016 v prostorih Držanega zbora RS izjavil, da v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../«.

Banka Slovenije še danes očitno vztraja pri svojih izjavah, čeprav je v poročilu jasno zapisano, da NLB Seznamov oz List B, B+ in C NLB sploh ni imela na razpolago. Kako je potem banka bila tista, ki je seznam sestavila, če sploh ne razpolago s predmetnim dokumentom?!

Še več, Banka Slovenije v včerajšnjem odzivu niza nove neresnice in zavajanja. Glede vrednotenja terjatev za prenos Banka Slovenije zapiše: »Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednost. /.../ Končno prenosno vrednost je določila Evropska komisija /.../«. Računsko sodišče pa popolnoma nasprotno na 77 strani: »Iz 68. Točke sklepa Evropske komisije o državni pomoči sicer izhaja, da je vrednost ob prenosu predhodno določila Banka Slovenije /.../«. Ne samo da Banka Slovenije navaja čisto nasprotje temu, kar je ugotovilo Računsko sodišče, sočasno se »dela norca« iz celotne Slovenije, s tem ko navaja, da je Evropska komisija določila vrednost, po katerih naj bi se terjatve prenašale na DUTB. Vezano na zgoraj navedeno in ponavljajoče se izjave Banke Slovenije, pozivamo Evropsko komisijo, da se jasno opredeli, ali je res Evropska komisija sama določala prenosne vrednosti vseh 286 terjatev, ki so bile iz NLB prenešene na DUTB? Torej, ne zanima nas, ali je Evropska komisija potrdila prenosne vrednosti ampak nas zanima kdo je določil vrednosti predmetnih 286 terjatev?

 

Poziv k odstopu guvernerja in ukrepanje zoper ostale odgovorne

Društvo MDS je javno pozvalo Nacionalni preiskovalni urad (NPU), da prednostno obravnava prejeto poročilo Računskega sodišča RS in izvede vse potrebne ukrepe, da bodo sprožene sodne preiskave pred pristojnimi sodišči zoper vse odgovorne osebe.  Pozvali smo tudi Guvernerja BS, da odstopi, vendar iz njegove današnje in včerajšnje reakcije je razvidno, da tega ne namerava storiti.

 

Poziv poslanskim skupinam in poslancem državnega zbora za pričetek odpoklica Guvernerja BS

Zaradi nenehnega zavajanja in prikrivanja dejanskega stanja državnemu zboru RS, katerega nedvoumno dokazuje že prej omenjeno poročilo Računskega sodišča, vas kot predstavnike zakonodajne oblasti  pozivamo, da nemudoma sprožite postopek za odpoklic guvernerja Banke Slovenije dr. Boštjana Jazbeca, skladno z 39. členom Zakona o Banki Slovenije.

 

Poziv za spremembo zakonodaje in spremembo nosilca priprave zakona

Kot zakonodajalca vas pozivamo, da sprožite naslednje zakonodajne postopke in sicer:

  • črtanje 39.a člena Zakon o Banki Slovenije (ZBS-1-UPB1) - s tem bodo guvernerji in viceguvernerji BS zavezani k spoštovanju zakona o preprečevanju korupcije. Besedilo, ki se črta: »Za člane Sveta Banke Slovenije se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje korupcije oziroma zakona, ki ureja nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, ki se nanašajo na sankcijo predčasnega prenehanja mandata.« (Uradni list RS, št. 72/2006 z dne 11. 7. 2006: 39.a člen ZBS-1)
  • sprejem ustrezne zakonodaje, s katero bo Računskemu sodišču nemudoma omogočen tudi nadzor in revidiranje delovanja Banke Slovenije za tekoče poslovanje; 
  • da odredite v soglasju z Računskim sodiščem izredni nadzor nad delom BS za čas, ko so se sprejemali ukrepi za sanacijo bank, to je od 1. januarja 2013 pa do 31. decembra 2016;
  • da Zakon o popravi določil za učinkovito pravno sredstvo ZBan-1L, ki ga je naložilo Ustavno sodišče RS, v pripravo takoj prenesete iz Ministrstva za finance na Ministrstvo za pravosodje, pri čemer pri pripravi tega zakona ne smejo sodelovati osebe oz. institucije, ki so to neustavnost povzročile (MF in BS ter vsi vpleteni v obeh institucijah).

Od države in njenih upravljavcev, pa zahtevamo, da sprožijo ustrezne postopke zoper člane Uprave NLB in NS NLB, ker niso ugovarjali razvrednotenju premoženja banke. Pri tem posebej opozarjamo, da Uprava NLB tudi ni dobili soglasja NS NLB za takšno dodatno razvrednotenje, kar je bilo tudi v nasprotju z določili tedaj veljavnega statuta NLB. 

Društvo MDS

VABILO NA TISKOVNO KONFERENCO: Farsa Banka Slovenija – Poziv k takojšnjemu odstopu guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca

Po več kot treh (3) letih sprenevedanj in zavajanj na vseh ravneh oblasti znotraj Republike Slovenije ter tudi v širšem prostoru Evropske unije (EU), predvsem pa na Banki Slovenije, vendarle na dan prihajajo dokazi, kako je Banka Slovenije narekovala bankam katere terjatve se prenašajo na DUTB. V Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) pozivamo guvernerja Banke Slovenije, dr. Boštjana Jazbeca, naj nemudoma odstopi s svoje funkcije in s tem prihrani vsaj kanček ugleda, ki naj bi ga imela Banka Slovenije.

 

V ta namen zainteresirano javnost vabimo tudi na 

TISKOVNO KONFERENCO Društva MDS,

ki bo potekala v SREDO, 01. februarja 2017

ob 11.00 uri,

na sedežu Društva MDS, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana.

 


 

Za ogled prispevka iz oddaje Odmevi na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Za ogled prispevka iz oddaje Dnevnik na RTV Slovenija z dne 31.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

 

Guverner Banke Slovenije izjavi, da seznamov za prenos ni sestavila Banka Slovenije

01.12.2016 (med 9.35 in 9.40 uro) je guverner Banke Slovenije, dr. Boštjan Jazbec na 39. seji Komisije za nadzor javnih financ v okviru prenašanja terjatev iz NLB na DUTB med drugim izjavil: »/.../ Banka Slovenije ni sestavila seznamov za prenos. /.../« in nato še enkrat ponovil: »/.../ Vloga Banke Slovenije pri sestavi seznama je bila torej zgolj podporna. /.../« ter: »/.../ Naj poudarim, da Banka Slovenije ni določila prenosnih vrednosti, /.../«

Celoten magnetogram seje in izvajanja dr. Jazbeca si lahko ogledate tukaj.

 

Računsko sodišče ugotovilo, da je sezname kreirala ravno Banka Slovenije in je to očitno bilo potrebno počrniti

Iz današnjega razkritja časnika Finance lahko končno dobimo vpogled v ugotovitve Revizijskega poročila Računskega sodišča z dne 09.11.2016, ki je sicer v veliki meri zabrisano, zaradi domnevne zaupnosti dokumentov. Današnje razkritje Financ pa jasno kaže, da je na 74. strani navedenga poročila pod točko 2.2.3 dejansko zapisano:

»/.../ Iz gradiv NLB izhaja, da je Banka Slovenije NLB posredovala štiri sezname komitentov, za katere je želela, da jih NLB dodatno uvrsti na končni seznam komitentov za prenos na DUTB. Ti seznami so bili poimenovani Lista A, Lista B, Lista B+ in Lista C, NLB pa ne razpolaga s temi seznami v obliki uradni dokumentov. NLB razpolaga z Listo A, predloženo po elektronski pošti, z Listo B, Listo B+ in Listo C pa NLB ne razpolaga. /.../«

Na 76. strani navedenega poročila sledi zapis: »/.../ NLB je 08.11.2013 po elektronski pošti od Banke Slovenije prejela končni seznam 293 komitentov za prenos na DUTB /.../« nadalje pa na 77. strani sledi: »/.../ Izmed 286 komitentov s končnega seznama za prenos na DUTB je bilo 56 komitentov takih, za katere niso bili izpolnjeni osnovni kriteriji za prenos na DUTB, /.../« od tega pa jih je bilo 30 razvrščenih v bonitetni razred A, B ali C (stran 77, opomba 239).

Zgovoren pa je tudi podatek iz 79 in 80 strani, kjer lahko ugotovimo, da Nadzorni svet (NS) NLB sploh ni podal soglasja za odpise, ki so predstavljali dodatnih 600 milijonov EUR izgube za NLB.

Celotno razkritje Financ, kjer so razkrite strani od 74–80, si lahko ogledate tukaj.

Na Banki Slovenije namerno lažno prikazali negativni kapital v NLB?

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 26.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Vdor v e-pošto na Banki Slovenije

Za ogled prispevka iz Dnevnika na RTV Slovenija 1 z dne 11.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Hišna preiskava v Banki Slovenije

Za ogled prispevka iz oddaje 24ur na POP TV z dne 10.01.2017 kliknite na sliko ali tukaj.

Ali je prav, da povzročitelj škode sam sebi piše oprostilno sodbo? - Banka Slovenije naj bi kar sama pisala zakon o novem pravnem sredstvu bančnih razlaščencev proti Banki Slovenije

Še ena izmed rubrik ”Saj ni res, pa je”: po podatkih Društva Mali delničarji Slovenije (Društva MDS) naj bi Banka Slovenije že tretji teden ‘usklajevala’ nov zakon, ki naj bi po navodilih Ustavnega sodišča omogočil učinkovitejše pravno sredstvo izbrisanih imetnikov delnic in obveznic slovenskih bank proti tej isti Banki Slovenije. Povedano drugače, povzročitelj škode aktivno sodeluje pri pisanju zakona, ki bo določal, kako ga bodo oškodovanci smeli tožiti in kako ne?! V Društvu MDS se sprašujemo, ali smo v Republiki Sloveniji resnično izgubili še zadnji kanček razuma, in javno pozivamo:

  • Ustavno sodišče RS,
  • Ministrstvo RS za finance,
  • Ministrstvo RS za pravosodje,
  • Policijo in NPU,
  • Banko Slovenije,
  • Vlado RS,
  • Državni zbor RS,
  • Varuhinjo človekovih pravic in
  • Informacijsko pooblaščenko

naj se tri leta trajajoče sprenevedanje vendarle konča in se naposled razišče, kako so nastajale ”podlage” za ukrepe ”sanacije” bank, ki ni pomenila le razlastitve malih lastnikov in upnikov slovenskih bank, temveč tudi pretirano porabo davkoplačevalskega denarja, ki je bil uporabljen za dokapitalizacijo teh bank. Ne pozabimo, da smo eno od teh bank že prodali (NKBM), vse po vrsti pa se hvalijo, kako nadpovprečno visok kapitalski količnik imajo in koliko dobička imajo po zaslugi odpravljanja oslabitev, ki so jih neupravičeno oblikovale prav zato, da so lahko decembra 2013 prikazale tako slabo stanje, da naj bi to upravičevalo razlastitev.

 

Ljubljana, 21. december 2016


 

Poziv Vladi, Ministrstvom in Državnemu zboru

Ob upoštevanju dejstva, da se je celotna zgodba pričela na Ministrstvu za finance in da je tudi Državni zbor sprejel novelo Zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbrise v bankah, pozivamo Vlado, Državni zbor, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za pravosodje, da po navodilu Ustavnega sodišča pripravijo zakon, ki bo resnično omogočil pošteno in učinkovito pravno sredstvo proti Banki Slovenije. Če bo pri pripravi zakona sodelovala Banka Slovenije, torej tožena stranka ob uporabi tega sredstva, potem je bolje, da se ta zakon sploh ne napiše …

 

Poziv Ustavnemu sodišču

Obvezničarji Nlb, Abanke, Nova KBM, Factor Banke in Probanke informacija o možnosti vlaganje tožb

OBVESTILO IMETNIKOM KVALIFICIRANIH OBVEZNOSTI BANK, KI SO JIM PRENEHALENA PODLAGI ODLOČB BANKE SLOVENIJE DNE 17.12.2013, O VLAGANJU TOŽB

 

Odvetniška pisarna Tamara Kek d.o.o., Ljubljana pripravlja za imetnike kvalificiranih obveznosti bank, ki so jim prenehale na podlagi odločb Banke Slovenije z dne 17.12.2013 o izrednih ukrepih, odškodninske tožbe zoper Banko Slovenije in poslovne banke, katerim so bili izredni ukrepi izrečeni konec leta 2013.

 

Odvetniška pisarna zbira pooblastila za vložitev tožb v zvezi z izbrisi naslednjih kvalificiranih obveznosti:

 

v banki NLB, d.d., Ljubljana:

  •          podrejenih obveznic z oznako NLB26 in ISIN Kodo SI0022103111,
  •          hibridnih obveznic z oznako NOVALJ FLOAT 49 in ISIN kodo NLB XS0208414515,
  •          delnic z oznako NLB in ISIN kodo SI0021103526;

 

v banki Abanka Vipa, d.d., Ljubljana:

  •          hibridnih obveznic z oznako ABVIP float 12/49 in ISIN kodo XS0283183084;

 

Računsko sodišče pritrdilo, da so bili mali delničarji in obvezničarji NLB zaradi prenosa terjatev na DUTB potencialno oškodovani

Predsednik računskega sodišča, Tomaž Vesel je zainteresirano javnost seznanil z izsledki revizijskega poročila o uspešnosti upravljanja z nedonosnimi terjatvami in upravljanja s pogodbami na NLB. Računsko sodišče je v reviziji v obdobju od začetka leta 2013 do 2. septembra 2016 ugotovilo več nesmotrnosti, o čemer je seznanilo tudi Državni zbor kakor tudi Nacionalni preiskovalni urad.

 

Ljubljana, 11. november 2016


 

Za ogled prispevka iz oddaje Ozadja na RTV Slovenija 3 z dne 17.11.2016 kliknite na sliko ali tukaj.

Dokumentacija o prenosih terjatev pomanjkljiva ali pa je sploh ni bilo

Ugotovljene nesmotrnosti se nanašajo na uvrstitev komitentov na seznam za prenos na DUTB pri prenosu terjatev iz NLB na DUTB, izbiro zunanjega izvajalca za pregled slabih naložb in pri upravljanju s pogodbami, način izbora komitentov za prenos na DUTB ter vzpostavitev ustrezne revizijske sledi, ki bi zagotovila transparentnost postopka prenosa. Iz objavljenega revizijskega poročila najbolj bodejo ugotovitve o pomanjkljivi dokumentaciji oz. »neobstoju« ustrezne dokumentacije glede prenosa slabih posojil iz NLB na DUTB, kar pomeni, da je bila »virtualna stečajna masa oškodovana«.

 

Prenosi na DUTB opravljeni brez izdelanih strokovnih kriterijev

Predsednik računskega sodišča je ob predstavitvi poročila povedal, da strokovni kriteriji za prenos slabih posojil niso bili izdelani. Na DUTB so po nepotrebnem, verjetno z velikim diskontom, prenašali posojila, ki bi jih lahko banka sama izterjala. Na drugi strani pa so slaba posojila, ki jih niso prenesli na DUTB rešili tako, da so jih v celoti odpisali in s tem vnovič oškodovali »virtualno stečajno maso« izbrisanih malih delničarjev in obvezničarjev NLB. Ob tem je omenil še očiten klientelizem pri odpisu in prenosu terjatev.

 

NLB na zahtevo Banke Slovenije ponovno 'skriva podatke'

NLB naj bi po navodilu Banke Slovenije zahtevala, da Računsko sodišče počrni velik del svojega revizijskega poročila zaradi tako imenovane »bančne tajnosti«, čeprav je pred tednom dni Ustavno sodišče RS v svoji odločbi o izbrisu delničarjev in obvezničarjev iz leta 2013 eksplicitno zapovedalo, da podatkov ne smejo skrivati. 

Najbolj absurdno je, da je za NLB in Banko Slovenije tajnost tudi bilanca banke, ki je osnova za izdelavo letnega poročila poslovnih subjektov in njihovo revidiranje. 

 

Na potezi NPU in Državni zbor

Računsko sodišče je presodilo, da so nepravilnosti tako ogromne, da je »necenzurirano« verzijo takoj odstopilo v preiskavo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (NPU), ki že preiskuje sume o prevelikih odpisih in posledično preveliki dokapitalizaciji NLB in drugih saniranih bank, ter Državnemu zboru RS in njegovi Komisiji za preiskavo bančne luknje. 

 

Društvo MDS bo zahtevalo razkritje celotnega poročila računskega sodišča

Društvo MDS bo v svojem imenu, kot izbrisani delničar NLB ter v imenu izbrisanih obvezničarjev NLB26 zahtevalo, da Računsko sodišče nemudoma objavi celotno necenzurirano verzijo revizijskega poročila. Prav tako bo zanimivo izvedeti, ali je navedeno revizijsko poročilo obravnaval tudi nadzorni svet NLB in kakšno je njegovo stališče. Po objavi celotnega revizijskega poročila bodo odvetniki, ki zastopajo male delničarje in obvezničarje proučili, ali ni v tem  primeru morda prišlo do opustitve dolžne skrbnosti s strani organov vodenja in nadzora v NLB ter nadzornega regulatorja Banke Slovenije. 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.