Addiko Bank

Zorku se izteka čas za dogovor z bankirji

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 26. 01. 2013 Stran: 9

Pivovarna Laško

Družbam iz Skupine Pivovarna Laško se že konec marca izteče za okoli 270 milijonov evrov posojil, upravi pod vodstvom Dušana Zorka pa doslej ni uspelo doseči še praktično nobenega napredka pri dogovorih z bankami. Da upravi ni uspelo niti zbližati stališč z bankami, priznava tudi predsednik nadzornega sveta Pivovarne Laško Vladimir Malenkovič, ki pričakuje, da jim bo uprava do naslednje seje že znala predstaviti različne scenarije.

Banke stiskajo Laško za vrat

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 26. 01. 2013 Stran: 9

Boj za reprogram dolgov NS bodo imenovali na zalogo

Ljubljana - Vse kaze, da bodo tudi v skupini Pivovarna Laško, ki bedi nad pomembnim deležem Mercatorja, na zalogo imenovali nove nadzornike. Konec aprila namreč poteče mandat predsedniku NS Vladimirju Malenkoviču, zato se v Laškem že pripravljajo na bližnjo skupščino, ki bo volilna.


Po sestavi NS se Pivovarna Laško uvršča med tiste družbe, v katerih je kar nekaj pomembnih predstavnikov gospodarstva. Predsednik NS je član uprave Premogovnika Velenje Vladimir Malenkovič, posle uprave nadzirata tudi šef Modre Zavarovalnice Borut Jamnik in član Gorenjeve uprave Peter Groznik. V NS sedijo še profesor z mariborske ekonomsko-poslovne fakultete in član upravnega odbora Združenja nadzornikov Slovenije Borut Bratina ter dva predstavnika delavcev, Dragica Cepin in Bojan Cizej.

Od štirih predstavnikov kapitala prvemu poteče mandat prav Malenkoviču, ki je bil na svojo funkcijo imenovan konec aprila 2011, preostalim nadzornikom pa bodo mandati potekli do konca avgusta. Pričakovati gre, da bo pivovarna kmalu sklicala skupščino, ki bo odločala o novem NS; po naših informacijah bi skupščina lahko bila že marca ali najpozneje aprila, o čemer so uprava in sedanji NS govorili tudi na včerajšnji seji NS.

Bo Laško dobilo še en odpustek pri bankah?

NS Pivovarne Laško danes o reprogramu finančnih obveznosti

Medij: Delo Avtorji: Vanja Tekavec Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 25. 01. 2013

Obveznosti zapadejo v plačilo konec marca. Dogovora z bankami upnicami še ni.
 
Laško - Nadzorni svet Pivovarne Laško bo na današnji seji razpravljal o reprogramu finančnih obveznosti, ki zapadejo v poplačilo konec marca.
 
Predsednik nadzornega sveta Vladimir Malenković je povedal, da dokončnega dogovora z bankami upnicami glede reprograma v višini okoli 260 milijonov evrov za celotno skupino Laško še ni.
 
Na zadnji seji je nadzorni svet upravi Pivovarne Laško naložil, naj poskuša z bankami pospešeno doseči sporazum o dolgoročnem reprogramu posojil, kar pomeni več kot leto dni.
 
Tudi o prodaji Mercatorja in Večera

Se za Zweegersem skriva tudi snubec za Mercator?

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 11. 01. 2013

Nizozemski milijonar Frank Zweegers je ob spremstvu svojih svetovalcev včeraj že opravil prve sestanke z največjimi lastniki Pivovarne Laško, po neuradnih informacijah pa naj bi za svoje načrte že iskal tudi podporo pri vladajoči politični garnituri. Danes naj bi se Zweegers sestal tudi z upravo NLB, ki je največja lastnica in upnica Laškega.

Tudi po prvih sestankih z lastniki za zdaj še ni znano, kakšne načrte z Laškim Pivovarno Laško sploh ima nizozemski milijonar oziroma njegova skupina ZBG. Ta je namreč od lastnikov želel izvedeti le to, ali so pripravljeni prodati svoje deleže, medtem ko svoje ponudbe še ni želel predstaviti. Medtem ko so nekatere banke izrazile načelno pripravljenost za prodajo njihovih delnic, druge za zdaj še kolebajo, ali bi iz lastništva izstopile pred reorganizacijo skupine Laško ali po njej. Kot smo razkrili, sta NLB in banka Hypo konec lanskega leta upravi Laškega že predlagali, naj razmisli o prodaji pijačarske dejavnosti. Po mnenju bankirjev bi Pivovarna Laško s prodajo svoje osrednje dejavnosti lahko odplačala večji del od 470 milijonov evrov posojil. V tem primeru bi se Pivovarna Laško preoblikovala v finančni holding, katerega ključna naložba bi bil četrtinski delež Mercatorja. Toda po ocenah naših virov Zweegersa zanima celotna Skupina Pivovarna Laško, vključno z njenim deležem v Mercatorju. Naši viri tako ne izključujejo, da Zweegers pri potegovanju za nakup Pivovarne Laško ne deluje sam, temveč s partnerjem, ki se še ni razkril.

Nizozemski milijonar snubi lastnike Laškega

Medij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 10. 01. 2013

Potem ko sta NLB in Hypo banka upravi Pivovarne Laško predlagali, naj razmisli o prodaji pijačarske dejavnosti, se je za nakup Laškega začela ogrevati širši javnosti neznana belgijska skupina ZBG. Predstavniki skupine, ki je po dostopnih podatkih v lasti nizozemskega milijonarja Franka Zweegersa, se po navedbah naših virov v teh dneh že mudijo v Sloveniji. Več lastnikov Pivovarne Laško nam je včeraj potrdilo, da bodo imeli v naslednjih dneh sestanke s predstavniki ZBG.

Z izjemo tega, da želijo preveriti interes lastnikov za prodajo Laškega, Belgijci lastnikom preostalih podrobnosti še niso predstavili. Tako bo predvidoma šele v naslednjih dneh znano, ali ZBG zanima nakup celotne skupine, pijačarskega dela ali pa je njihov interes povezan zgolj z nepremičninami. Samo Skupina Pivovarna Laško ima namreč v lasti za okoli 150 milijonov evrov zemljišč in nepremičnin, še za okoli milijardo evrov nepremičnin pa ima v lasti Mercator, ki je v četrtinski lasti družb iz Skupine Laško.

Pivovarna Laško je trenutno na borzi sicer vredna vsega slabih 60 milijonov evrov, kar je v veliki meri tudi posledica prezadolženosti skupine. Finančne obveznosti Skupine Pivovarna Laško namreč znašajo visokih 370 milijonov evrov, glavnina posojil pa zapade že konec marca. Čeprav so banke večinske lastnice Pivovarne Laško, večjega interesa za finančno sanacijo skupine doslej niso pokazale, bolj kot prodaja delnic pa jih zanima vračilo dolgov. Skupina ZBG ima sicer tesne poslovne vezi zlasti z nizozemsko bančno skupino ABN Amro in belgijsko finančno skupino Dexia, ki sta v preteklosti že podprli nekatere njene investicije.

Saj ni res, pa je: začenja se deveti krog prodaje Mercatorja

Medij: Finance Avtorji: Jure Ugovšek in Petra Sovdat Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Mali delničarji Datum: 04. 12. 2012

Mercator je opustil projekt monetizacije nepremičnin, lastniki spet v prodajo trgovca.

Uprava Mercatorja je včeraj za nedoločen čas opustila razdolževanje z monetizacijo nepremičnin. Ni šlo, čeprav so še pred mesecem bili zelo optimistični. Bo šlo z devetim poskusom prodaje največjega trgovca? Uprava Tonija Balažiča v nasprotju s predhodno napoveduje, da bodo ponujali podporo prezadolženim lastnikom.

»Monetizacija ni padla v vodo, le počakati bo morala na stabilnejše čase. V zdajšnjih razmerah bi projekt zahteval preveč časa in imel premajhne učinke,« pravi prvi finančnik Mercatorja Drago Kavšek. Zanimanje za nepremičnine v lasti Mercatorja je, a so se makroekonomske razmere v Sloveniji v času pogajanj poslabšale, poleg tega so lastniki s podpisom nove konzorcijske pogodbe jasno sporočili, kaj je njihova prednostna naloga, pojasnjuje.

Ko bo vprašanje lastniške sestave rešeno, makroekonomske razmere pa boljše, bodo monetizacijo nadaljevali, dodaja. Po naših informacijah so vlagatelji zahtevali dodatna zavarovanja s hipotekami, to pa je bilo za Mercator neizvedljivo.

Bo Balažič zmogel to, česar ni Debeljak?

Spomnimo, zadnji krog prodaje polovičnega deleža Mercatorja je propadel tudi, ker takratna uprava Žige Debeljaka nezaželenemu kupcu Agrokorju ni dovolila skrbnega pregleda. Tudi zdaj bo skrbni pregled pripravil zunanji izvajalec, za vse morebitne ponudnike. Kako bo ravnala zdajšnja uprava?

»Mercator potrebuje za svoj obstoj in razvoj trdno lastništvo, zato podpiramo vsa prizadevanja, da dobi stabilnega lastnika,« pravi Kavšek. Zdajšnja nestabilna lastniška sestava, pravi, daje manjšo verodostojnost za kakršnekoli dolgoročne aktivnosti. »Katerikoli lastnik je boljši kot to, da nihče ne ve, kdo bo jutri lastnik. Zelo težko je v takih okoliščinah družbo prestrukturirati.«

Prodajni konzorcij znova zaživel

Prodajni konzorcij znova zaživelMedij: Dnevnik Avtorji: Matjaž Polanič Teme: Gospodarstvo Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 08. 11. 2012

Banka Koper se je po treh tednih premislila in pridružila konzorciju za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja.

Konzorciju za prodajo večinskega paketa delnic Mercatorja se je po naših zanesljivih informacijah znova pridružila tudi Banka Koper, kjer so še sredi minulega meseca zatrjevali, da se tokratni organizirani prodaji ne bodo pridružili.

Zakaj so se v Banki Koper v zadnjih treh tednih premislili, nam včeraj v banki ni uspelo preveriti. Po neuradnih informacijah naj bi bil preobrat povezan zlasti z neuspešnim poskusom prodaje njihovega 2,1-odstotnega paketa delnic. V zadnjih tednih naj bi se namreč Banka Koper z za zdaj še neznanim investitorjem intenzivno dogovarjala o prodaji delnic Mercatorja, vendar se jim na koncu ni uspelo uskladiti glede cene. Za svoj paket delnic naj bi namreč Banka Koper zahtevala več kot 12 milijonov evrov oziroma okoli 160 evrov za delnico, kar je skoraj 40 odstotkov več, kot je ta vredna na borzi.

Mercator - zvezda borznega tedna

Medij: Finance Avtorji: Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Borze in denar Datum: 05. 11. 2012 Stran: 12

BORZNA KRONIKA

Skrajšan borzni teden razen poslov z Mercatorjem ni prinesel posebnega razburjenja. Abanka je svojo zalogo najboljšega soseda razprodala, največji kupec je bila avstrijska Hypo Bank, hrvaški lastniki, skriti za Splitsko banko, pa so presegli 10-odstotni delež v Mercatorju.


Na ljubljanski borzi so aktualne tri prevzemne namere oziroma ponudbe, in sicer za Slovenijales, Juteks in Gea College. Pri prvih dveh so špekulanti zaslutili priložnost, saj nakup na borzi in sprejetje ponudbe za prevzem prinašata majhen, a zanesljiv zaslužek. Ker je cilj prevzemnikov iztisnitev malih delničarjev, se bo tečajnica ljubljanske borze po koncu transakcij skrajšala.

Razdolževanje ne prepriča delničarjev

Finančna holdinga NFD Holding in Sava sta prodala svoji večji naložbi iz portfelja, Sava Savatech, NFD Holding pa Ljubljanske mlekarne. Kljub vsemu to delničarjev obeh družb ni ganilo, saj je cena obeh delnic tako rekoč zabetonirana. Enako se dogaja z Istrabenzom, primorskim finančnim holdingom. Ta utegne kmalu dobiti novega, tretjinskega lastnika, saj se Petrol umika iz lastništva.

Bobinac dobil nov mandat

Neuradno: Agrokor dokončno dvignil roke od Mercatorja

 

Medij: Finance Avtorji: Monika Weiss, Janez Tomažič Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 10. 09. 2012

Hrvaškemu Agrokorju naj bi dve banki financerki, Unicredit in Raiffeisen, odtegnili pomoč pri njegovi nameri za prevzem največjega slovenskega trgovca. V Agrokorju uradno ne komentirajo informacije, da v nov poskus nakupa največjega slovenskega trgovca ne bodo šli.

Po lanskem propadlem poskusu prodaje gre konzorcij prodajalcev Mercatorja v deveti poskus prodaje, je zaokrožilo že junija. Prodajalci, to so Abanka, Banka Celje, Banka Koper, Gorenjska banka, Hypo Alpe-Adria Bank, sklad NFD 1, NFD Holding, NKBM, NLB, Pivovarna Laško, Pivovarna Union in Radenska, imajo skupaj 52,1 odstotka Mercatorja.

 

Agrokor: Nikoli ne reci nikoli

Da hrvaški Agrokor, ki je lani ponujal največ, tokrat gotovo ne bo več v igri, je zaokrožilo minuli konec tedna. Dokončno naj bi se umaknile banke financerke. Spomnimo, lani je Agrokor v nezavezujoči ponudbi za delnico ponujal 221 evrov, zdaj je na borzi delnica vredna 112,55 evra. Preostali ponudniki so lani ponudili 150 evrov za delnico (skladi CVC Capital Partners in Mideruopa Partners) oziroma Warburg Pincus med 120 in 150 evri za delnico. Po propadu prodaje so iz Hrvaške prihajale informacije, da Agrokor pripravlja ponudbo za prevzem, ki naj bi jo objavil letošnjo jesen.

Finančnik, ki je videl drevesa, džungle pa ni opazil

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Žerdin H. Ali Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga
Datum: 08. 09. 2012 Stran: 3

Portret tedna Finančnik, ki je videl drevesa, džungle pa ni opazil

Nekdo je moral biti prvi.

Zaradi spleta okoliščin je to postal Bine Kordež, letnik 1956, ekonomist, finančnik in do leta 2010 predsednik uprave Merkurja. Ljubljansko okrožno sodišče ga ni obsodilo zaradi menedžerskega odkupa trgovske družbe, ki jo jevodil, temveč zaradi potez, ki so prevzemu sledile. Z menedžerskim prevzemom namreč ni oškodoval družbene lastnine, državnih lastnikov ali malih delničarjev. Ko se je lotil prevzema Merkurja, je drugim delničarjem ponudil presenetljivo veliko. Težave Bineta Kordeža so se začele, ko je bilo treba začeti vračati dolg, plačevati obresti. In na tej točki seje, kot je sklenilo sodišče, tudi zalomilo. Sodišče je Kordeža obsodilo zaradi zlorabe položaja in ponarejanja listin. Merkurje namreč enega od trgovskih centrov brezplačno prenesel na družbo Merfin, prek te družbe pa so vodilni delavci Merkurja izvajali prevzem.

Merkur je Merfinu tudi posodil denar, da je od družbe Hypo Leasing trgovski center odkupil. Na sredini operacije je Merfin center prodal naprej družbi Kograd Igem, nato pa ga je Merkur spet odkupil, a po ceni, ki je za več kot devet milijonov evrov presegala izhodiščno številko. Zaradi te operacije kriminalisti so ob pomoči analiz elektronske pošte rekonstruirali, daje bil Kordež »avtor« ideje - ga je sodišče obsodilo na pet let zapora.

Ob tem je bil obsojen sena denarno kazen, sodišče pa zahteva tudi, da vrne protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Ta po oceni sodišča v Kordeževem primeru znaša več kot dva milijona evrov. Kordež seje v življenju lotil dveh velikih projektov. Kot navdušen rekreativni kolesarje želel prekolesariti vse slovenske kategorizirane ceste. Znaten del jih je že prevozil. Kot poslovnež pa je prek družbe BK Kapital, ki jo je ustanovil leta 2007, želel postati pomemben lastnik trgovske družbe iz Naklega. Projekta prevzema Merkurja seje s sodelavci lotil leta 2007, v zadnjem letu debelih krav. Ko se je projekta lotil, sicer ni mogel vedeti, da se doba napihovanja delniških balonov in fiktivne gospodarske rasti izteka. Ko se je projekta loteval, so, kot je povedal, bankirji sami ponujali kredite. In to bolj ali manj na lepe oči in dobro ime.

 Dobro ime je imel.

Merkurje v letih, ko ga je vodil, hitro napredoval in seje nezadržno širil na druge trge. Ko je Kordež nastopal v javnosti, je vzbujal vtis človeka, ki se poslovnih analiz loteva z natančnostjo naravoslovca. Povezave je imel dobre. Ne le zato, ker je bil en mandat član sveta Banke Slovenije. Tudi v Forumu 21, ki ga je ustanovil nekdanji predsednik države Milan Kučan, so se razveselili njegove navzočnosti na ustanovnem sestanku. Hkrati so v nadzornem svetu Merkurja dolga leta sedeli najvplivnejši igralci slovenske gospodarske scene. Vendar je pri prevzemu Merkurja razmere ocenil povsem narobe. Če že ne kot ekonomist, bi vsaj kot kolesar nekako moral vedeti, da je pot do cilja povezana s količino vloženega dela, ne pa z domnevo, da je cilj mogoče doseči zato, ker so vrednosti delnic »obsojene« na trajno rast. Tako kot se pri kolesarjenju klanec, na katerem bicikla ni treba poganjati, na neki točki nepreklicno konča, je tudi v ekonomiji obdobje rasti, ko denar na videz raste sam od sebe, zgolj nenavadna epizoda na poti, na kateri je v resnici zgolj vloženo delo tisto, ki generira rast in povečuje vrednost.

Kordeževa poklicna pot je razdeljena na petletke.

 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.