Addiko Bank

Bančne rošade: kdo prihaja v uprave in kdo odhaja iz teh

Medij: Finance Avtorji: Weiss Monika,Koren Ksenija Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 04. 04. 2012 Stran: 6

Čeprav imajo naše banke precejšnje težave - lani je bančni sistem izkazal zgodovinsko, 388 milijonov evrov veliko čisto izgubo -, pa položaji v bančnih upravah ostajajo vabljivi. Zbrali smo nekaj informacij in kadrovskih špekulacij, ki krožijo o novih bankirjih.

Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani uprave banke, določa 63. člen zakona o bančništvu. Po tem je za člana uprave banke lahko imenovana samo oseba:

1. ki je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov banke (najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot banka oziroma drugih primerljivih poslov), in

2. ki ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ali kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti (denimo hude telesne poškodbe ali izdaje poslovne skrivnosti).

Kvot za sestavo uprav (tuji člani) zakon ne določa.

1. Unicredit: Arhar odhaja, Priverschek ne prihaja? Predsedniku uprave Unicredit banke Slovenije Francetu Arharju (64) mandat poteče 1. junija letos. Za leto dni so mu ga lastniki podaljšali lani. Arhar bo od junija direktor Združenja bank Slovenije. Viri za najverjetnejšega Arharjevega naslednika, ki bo potrjen 26. aprila, omenjajo Klausa Priverschka. Ta je zdaj šef Unicredita v Srbiji, med letoma 2002 in 2005 pa je bil drugi človek takratne Bank Austria-Creditanstalt Slovenia. A na Unicreditu pravijo: »Informacija o gospodu Priverschku ni resnična.« Za možnega kandidata velja tudi Štefan Vavti, ki je v upravi banke že deloval v letih 2004 in 2007, zdaj pa je na Dunaju.

"V Vzajemni za interese vseh zavarovancev"

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan Foto: Tit Košir Teme: Mali delničarji, ZPRE-1 zakon o prevzemih, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 03. 2012 Stran: 11

Verniki so zaupali lastninske certifikate Krekovim skladom in ob tem cerkev napačno enačili z državo, meni Rajko Stankovič, predsednik MDS

V obdobju, ko mali delničarji v marsikaterem slovenskem podjetju doživljajo vedno bolj grenko izkušnjo delničarstva, smo se z Rajkom Stankovičem, predsednikom društva Mali delničarji Slovenije (MDS), pogovarjali o delovanju njihovega društva in o njihovih najbolj odmevnih akcijah v elektrodistribucijskih podjetjih, Vzajemni, holdingih Zvon, Savi, Merkurju, Perutnini Ptuj in številnih drugih primerih.

Čemu so društva malih delničarjev namenjena?

"Na področju delničarstva sem pričel delati 10. junija 2006 v društvu VZMD, vse do 12. marca 2009, ko sva se s predsednikom VZMD, Kristjanom Verbičem, zaradi različnih pogledov na delovanje društva in predstavljanja interesov malih delničarjev razšla. V MDS, ki smo ga ustanovili aprila 2009, smo vedno poiskali nekoga, ki je delničar v določenem podjetju, da je poleg lastnih nesebično branil interese drugih malih delničarjev. Vedno smo skušali najti nekoga, ki je užival zaupanje večjih delničarjev bodisi (nekdanjih) zaposlenih. Z lastnim zbiranjem pooblastil se letno udeležimo 45 do 50 skupščin, imamo 21-odstoten izplen vrnjenih pooblastil za zastopanje na skupščinah, kjer v povprečju zastopamo dva odstotka osnovnega kapitala in dobre tri odstotke glasovalnih pravic. Nastopamo tudi kot pooblaščenci v podjetjih, kot so Petrol, Gorenje, Pivovarna Laško, Mercator, kjer organizirano zbirajo pooblastila. Lani smo med temi družbami najboljši rezultat imeli na Gorenju, kjer smo zastopali 12,37 odstotka delničarjev, saj smo dobili pooblastilo podjetja Philipa Sluiterja (Home Products Europe), ki je 6,73-odstotni lastnik. Pri lastnih zbiranjih pooblastil bi izpostavil, da smo na lanski skupščini Krke zastopali 5,5 odstotka delničarjev, leto prej, ko se v zbiranje pooblastil ni vključila Krkina uprava, pa slabih 10 odstotkov. Že dve leti zapored smo največji zastopniki malih delničarjev v Žitu, kjer imamo na skupščini od 26- do 28-odstotno zastopanost kapitala in v obeh letih smo z nasprotnim predlogom uspeli z zvišanjem dividende, z nadzornikom žal ne. V zadnjem letu smo se aktivno vključili v zgodbo obeh cerkvenih' holdingov Zvon in tudi tu dosegli od 6- do 10-odstotno skupščinsko zastopanost."

Mačehovska država v elektropodjetjih

Kolikšen je vaš letni proračun za delovanje in kako pridete do teh sredstev?

Zdaj je v stečaju še Zvon Ena

Medij: Večer Avtorji: Čokl Vanessa Teme: Mali delničarji, Rajko Stanković Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 28. 02. 2012 Stran: 9

Mariborsko okrožno sodišče je prisilno poravnavo finančno nasedlega holdinga v večinski lasti mariborske nadškofije obrnilo v stečaj. Banke bodo prodajale zastavljeno premoženje, delničarji pa nimajo česa pričakovati, pravi Rajko Stankovič iz Društva Mali delničarji Slovenije.

Potrditev prisilne poravnave T-2 in s tem razlastitev finančnega holdinga Zvon Ena v tem komunikacijskem podjetju sta zabili zadnje žeblje v krsto Zvonu, sta se včeraj popoldne, ko je mariborsko okrožno sodišče objavilo, da pritrjuje zahtevi največje upnice, NLB, in prisilno poravnavo Zvona Ena spreminja v stečaj, strinjala Zvonov odvetnik Bojan Pečenko in predsednik Društva Mali delničarji Slovenije Rajko Stankovič.

Mali delničarji nimajo česa pričakovati

Vse gospodarske družbe okrog mariborske nadškofije so zdaj v stečaju: finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dva ter nadškofijsko Gospodarstvo Rast, večinski lastnik Zvona Ena. Pred vrati pa: nova privatizacija podjetij v portfelju finančno nasedlih mariborskih finančnih družb, zdaj od bank zastavnih upnic. Kmalu bodo, predvideva Stankovič, naprodaj deleži v dobrih podjetjih: v domžalskem Heliosu pa Mladinska knjiga Založba, Cinkarna Celje ... In to, spričo krizne gospodarske situacije, relativno poceni. Kljub temu upa, da bodo prodajalci, kolikor je le mogoče, sledili ekonomski logiki in ne za vsako ceno prodajali - pod ceno. Pristojni, cerkveni in državni, pa naj raziščejo odgovornost, poziva. Na krivce za ta polom, zdrs v globoko finančno luknjo, da bi morala pasti najmanj odškodnina. Mali delničarji, okrog 65 tisoč jih je še v obeh Zvonih, ki so verjeli, da se s Cerkvijo zvezano gospodarstvo ne more sesuti, niti veliki (tu so slej ko prej tudi druge katoliške škofije od Kopra do Ljubljane) pa da od stečaja nimajo česa pričakovati. Predsednik društva malih delničarjev se ne more znebiti občutka, da bi bilo drugače, če bi pri nas bilo manj nevoščljivosti in bi bila Katoliška cerkev, katere sestavni del je mariborska nadškofija, bolj enotna. Morda, razmišlja, pa bi po tej poti le omehčala NLB in bi vsaj Zvon Ena ostal v perspektivnejši prisilni poravnavi.

Banke zavrnile reprogramiranje

AUKN nad Jovanoviča in nadzornike NKBM

Medij: Dnevnik Avtorji: Cirman Primož Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 27.02.2012 Stran: 20

Ljubljana - Medtem ko naj bi se člani nadzornega sveta Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) prihodnji teden dokončno odločili o načinu izbire novega predsednika uprave, jih želi Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) predčasno odpoklicati s položaja.

AUKN, ki jo vodi Dagmar Komar, zahteva prevetritev nadzornega sveta NKBM.

Včeraj je namreč agencija, ki uradno upravlja 27,7-odstotni delež države v drugi največji banki, skupaj s pooblastili ostalih državnih lastnikov pa obvladuje 51 odstotkov banke, od slednje zahtevala sklic nove skupščine. Na njej naj bi delničarji glasovali o skoraj popolni prevetritvi nadzornega sveta.

To bi delničarji po predlogu AUKN storili v dveh korakih. Če bi se s tričetrtinsko večino odločili za odpoklic vseh osmih članov nadzornega sveta, bi takoj zatem odločali o imenovanju nove sestave nadzornega sveta. V njem bi po predlogu AUKN ostala le dva dosedanja člana (Vida Lebar in Darjan Petrič), vanj pa bi se vrnil Ivan Simič, ki je pred časom iz nadzornega sveta izstopil, ker v njem "ni bilo interesa za razčiščevanje nepravilnosti". Po oceni AUKN po novem med nadzorniki NKBM po pričakovanju ni prostora za dosedanjega predsednika Dušana Jovanoviča, ki naj bi se do zdaj upiral temeljitejšemu razčiščevanju spornih poslov uprave Matjaža Kovačiča, nekoliko presenetljivo pa sta s seznama izpadla Anton Guzej in Franc Škufca, ki naj bi sodila v tabor Jovanovičevih (in Kovačičevih) kritikov.

 

Nadaljevanje "hladne vojne" med državnimi lastniki

Mladinska knjiga Založba - Naprodaj vodilna slovenska založba in njene dragocene nepremičnine

Medij: Dnevnik Avtorji: Tomaž Modic Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik/ Gospodarstvo Datum: 23. 02. 2012 Stran: 24
 
Ljubljana - Že v kratkem bo naprodaj večinski delež Mladinske knjige (MK) Založbe, če se bo uspelo bankam pridružiti tudi na desetine malih delničarjev, pa bi se lahko kupec nadejal več kot 75 % lastniškega deleža v vodilni slovenski založbi. Na ta način bi Nova Ljubljanska banka (NLB), Abanka Vipa in Hypo, zastavne upnice propadlega Zvona Dva Holdinga, pa tudi preostali delničarji za delnice MK Založbe lahko dobili višjo kupnino.
 
Po naših neuradnih informacijah naj bi želeli delnice družbe, ki je minulo leto kljub padcu prodaje in visokim odpisom poslovala pozitivno, prodati po vsaj njihovi knjigovodski vrednosti, ki se giblje okoli 34 evrov. Vseeno naj bi bili sama zemljišča in zgradbe MK Založbe po vsej državi vredni precej več kot osnovna dejavnost, trdijo naši viri. Tako naj bi si lahko ob prodaji družbe kot celote obetali največ 30 evrov na delnico, če bi se odločili "podcenjene" nepremičnine oddeliti in jih prodati, pa bi lahko izkupiček dosegel tudi 50 evrov na delnico.(Foto: Bojan Velikonja)
 
V rokah bank je sicer 69 odstotkov oziroma dobrih 850.000 delnic MK Založbe, s katerimi jim je uspelo še pred izbruhom finančne krize zavarovati več deset milijonov evrov posojil, ki so jih odobrile cerkvenemu finančnemu holdingu. Z njihovo odprodajo bi lahko iztržili od 25 pa vse do 45 milijonov evrov, pri čemer vrednost posojil presega celo slednjo številko. Ni znano, ali imajo banke kakšnega resnega interesenta za nakup MK Založbe, se naj bi pa v zadnjih mesecih zanjo zanimalo več kupcev, med drugim tudi tuji založnik.
 
V Hypu in Abanki včeraj niso hoteli razkriti nobenih dodatnih informacij glede prodaje delnic MK Založbe. So pa iz Društva Mali delničarji Slovenije (MDS) sporočili, da sta zastavni upnici NLB in Abanka "že najavili možnost organizirane prodaje delnic". Temu se nameravajo pridružiti tudi mali delničarji, združeni v društvu, ki so na včerajšnji skupščini MK Založbe predstavljali 12,3 odstotka (od 25,3 odstotka preostalih) malih delničarjev.
 

Agrokor umika ponudbo za nakup Mercatorja

Medij: SIOL.NET Avtorji: STA Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 07. 02. 2012 Stran: splet 22.03
 
Agrokor, ki se že več mesecev poteguje za nakup 52,1-odstotnega deleža Mercatorja v lasti konzorcija prodajalcev, bank in družb iz skupine Pivovarne Laško, se je odločil umakniti svojo ponudbo.
 
Kot so nocoj sporočili iz Agrokorja, so se za to odločili, ker se doslej s prodajalci niso uspeli nič dogovoriti. V Agrokorju podrobnosti ne pojasnjujejo, so pa v sporočilu zapisali, da "jih je dolgotrajnost postopka pripeljala do zaključka, da bi lahko celoten proces trajal še zelo dolgo in da jim možnost uresničitve transakcije pod zadovoljivimi pogoji ni zagotovljena".

V hrvaški družbi tudi menijo, da bi bilo nadaljevanje procesa odkupa delnic od konzorcija lahko škodljivo za samo družbo, kot tudi za Mercator, zato so sprejeli odločitev, da umaknejo svojo ponudbo. Agrokor je sicer pogodbo o ekskluzivnosti pogajanj s konzorcijem prodajalcev preklical že v torek, zakaj so to sporočili javnosti šele danes zvečer, pa v sporočilu niso navedli.
 
Proces prodaje že nekaj časa "blokiran"

Proces prodaje več kot polovice Mercatorja hrvaškemu koncernu, ki se je bolj resno začel lani poleti, je že nekaj časa "blokiran", saj se za prodajo še ni izrekla največja slovenska banka NLB. Ta ima v lasti nekaj manj kot 11-odstotni delež Mercatorja. Nadzorni svet Nove Ljubljanske banke (NLB) namreč po odstopu predsednika uprave banke Boža Jašoviča ter odstopih in nesoglasju med samimi nadzorniki glede prodaje, odločitve kaj narediti z deležem Mercatorja, še ni sprejel. Po neuradnih informacijah, ki jih ima STA, naj bi bila nova seja nadzornikov NLB prihodnji teden.
 
Prodajo podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB
 
Konzorcij prodajalcev sicer po pogodbi skupaj prodaja delnice Mercatorja, prodajo pa so doslej podprli vsi prodajalci, z izjemo NLB. Zadnje so prodajo pretekli teden podprle družbe znotraj skupine Pivovarne Laško, ki imajo skoraj četrtino delnic Mercatorja. Poleg NLB in družb iz skupine Pivovarne Laško, so v prodajnem konzorciju še NKBM, Abanka, NFD Holding, Gorenjska banka, Banka Koper, Hypo banka in Banka Celje.
 


Prodajalci se ekskluzivno z Agrokorjem, ki je sicer edini izkazal interes za delnice Mercatorja, za posamezno delnico pa ponuja 221 evrov, pogajajo že več mesecev. Proti prodaji Mercatorja Agrokorju so se izrekli številni politiki pa tudi Mercatorjevi dobavitelji. Prodaji pa nasprotujejo tudi različne hrvaške organizacije potrošnikov in dobaviteljev. Te menijo, da bi bila prodaja Agrokorju, ki naj bil po njihovem na Hrvaškem znan kot "kronični neplačnik" dobaviteljev, slaba.

 

 
Uprava opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere niso resne

Uprava Mercatorja, od katere so prodajalci želeli kooperativnost pri prodajnem postopku, je opozarjala, da se zna zgoditi, da prevzemne namere Agrokorja niso resne. Zato so sodelovanje pri prodajnem postopku hrvaški družbi, ki je največji konkurent Mercatorja v regiji, pogojevali z nekaterimi zaščitnimi ukrepi. Glede morebitne same prodaje pa so predstavili predloge za zaščito interesov družbe.

Prodajalcem je v pogajanjih z Agrokorjem sicer uspelo izpogajati nekaj Mercatorjevih predlogov za zaščito interesov družbe, vendar so v zadnjem osnutku pogodbe uspeli izpogajati le 20 milijonov evrov vredno pogodbeno kazen za kršitve zavez. Tu gre za vse zaveze, npr. tudi odpuščanja delavcev, zamenjavo dobaviteljev, selitev sedeža družbe, odprodajo delov družbe.... Mnogi so te zaveze ocenili kot neresne, saj pri prevzemu, vrednem več kot 850 milijonov evrov, tako nizka pogodbena kazen za kršitve ne pomeni nič. Ta bi morala - tako poznavalci - znašati vsaj 150 milijonov evrov.
 
Agrokor brez sredstev za nakup Mercatorja?

Podrobnosti, zakaj se je Agrokor odločil za umik iz pogajanj s konzorcijem prodajalcev, nam nocoj ni uspelo dobiti. Vendar naj bi bil Agrokor po mnenju poznavalcev tudi brez sredstev za nakup Mercatorja, kar je pred tedni javno dejal tudi kmetijski minister v odhajanju Dejan Židan. Glede na ponudbo bi potreboval več kot 850 milijonov evrov, kar naj bi Agrokor, kot trdijo v hrvaški družbi, zbral s pomočjo partnerjev. K nakupu Mercatorja naj bi ga spodbujala predvsem ameriška banka J.P. Morgan in Unicredit, ki veljata za Agrokorjeva velika upnika.

Glede na to, da je Agrokor družba v večinski lasti najbogatejšega Hrvata Ivice Todorića, je težko priti do natančnih podatkov o finančnem položaju in dolgovih družbe, po pisanju različnih medijev pa naj bi imel Agrokor precej dolgov. To pa pomeni tudi manjšo možnost nadaljnjega zadolževanja. Poleg tega pa Agrokorju "na vratu leži" tudi več kot 100 milijonov evrov vredna odločba hrvaške agencije za trg vrednostnih papirjev (Hanfa).
 
Akrokor pri nakupu podjetja Belje kršil zakonodajo?

Ta je Agrokorju ukazala objavo prevzemne ponudbe za prehrambeno podjetje Belje. Agrokor je namreč po ocenah Hanfe odkupil večino delnic Belja, malim delničarjem pa ni dal možnosti prodaje, kar je v nasprotju s hrvaško zakonodajo. Na to se je sicer Agrokor pritožil, vendar v Hanfi pravijo, da imajo dovolj dokazov, da je Agrokor kršil zakonodajo, zato bodo pri svoji odločbi vztrajali.

Agrokor naj bi kmalu, po nekaterih informacijah celo prihodnji mesec, moral odplačati tudi skoraj 200 milijonov evrov vredno posojilo Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki ga je vzel pred leti. EBRD je takrat za posojilo dobila več kot osemodstotni delež Agrokorja, ki ga bo moral ta na podlagi pogodbe odkupiti nazaj.

 

Za kršitev zavez bi Agrokor skupno plačal polovico mesečnega stroška plač Mercatorja

Medij: Dnevnik Avtorji: Vuković Vesna,Rankov Suzana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 17. 12. 2011 Stran: 19

Ljubljana - Za deset milijonov evrov, kolikor znaša najvišja skupna možna pogodbena kazen za kršitve zavez in škodo, je prodajni konzorcij na čelu z NLB pripravljen Agrokorju prepustiti na milost in nemilost zaposlene Mercatorja, njegove dobavitelje in finančno stabilnost našega največjega podjetja. Za primerjavo; to je dober odstotek vrednosti transakcije, manj kot polovica mesečnega stroška za plače zaposlenih v Mercatorju in celo zgolj petina sredstev, ki jih je sodeč po internih dokumentih Unicredit banke Agrokor pripravljen plačati za provizije za prevzem Mercatorja. Samo sinergij je po lastnih izračunih Agrokorja v prvem letu na račun nabave in zaposlenih - za 170 milijonov evrov.

Čeprav so včeraj Agrokorjevi svetovalci poskušali javnost prepričati o nasprotnem, pogajanja o prodajnem sporazumu še niso povsem končana. Prodajni konzorcij je včeraj po naših informacijah kupcem poslal predloge za nekaj sprememb. Med drugim jih je prosil za zvišanje skupnega zneska pogodbenih kazni na 20 milijonov evrov, kar pa je še vedno premalo glede na vrednost transakcije in možnosti zlorabljanja pogodbenih zavez.

Še vedno zgolj obljube

Edo Svetilk, kralj med tajkuni, s palačo na pragu New Yorka

Medij: Slovenske novice Avtorji: Milanović Divković Irena Teme: Mali delničarji  Rubrika / Oddaja: Dan v novicah Datum: 10. 12. 2011 Stran: 2

Idrijski mogotec in šef Hidrie je pravi privatizacijski mogotec Največji posli in premoženje njegove družine nastanjeni v ZDA

Razkošna vila s 330 kvadratnimi metri je vredna več kot 1,1 milijona dolarjev.

IDRIJA O razkošnem slovenskem življenju idrijskega tajkuna Edvarda Svetlika je znano tako rekoč vse. Na spletnih straneh Vseslovenskega združenja malih delničarjev je na voljo celo besedilo o tem, da zaposleni v Hidrii prejemajo mizemih 500 evrov plače, njihov gospodar Svetlik pa medtem živi na veliki nogi. »Ko je sprivatiziral podjetje, si je poleg dvorca v Idriji dal zgraditi še pravo haciendo pri Ajdovščini z zunanjim bazenom, naokrog pa se vozi v luksuznem jaguarju kabrioletu.«

Kaj se kuha v ozadju prodaje RRC družbi Normacom Plus

Medij: Finance Avtorji: Rednak Andreja,Elikan Jaka Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 02. 12. 2011 Stran: 5

Normacom Plus menda kupuje tudi zaradi donosnih poslov z državo, a njegov lastnik policiji in Dursu še dolguje pojasnila

Podjetje Normacom Plus v lasti Claudia Kurenta naj bi kupovalo naložbo Zvon Ena Holding v prisilni poravnavi v IT-podjetju RRC. Kurent menda ponuja več kot trikratnik knjigovodske vrednosti 51-odstotnega deleža, a naj bi se zatikalo, ker ima Kurent težave s financiranjem. Pa tudi, ker še niso pojasnjene davčne in kazenske zadeve nekdanjega podjetja Normacom.

Kupec 51-odstotnega deleža v RRC je podjetje Normacom Plus Claudia Kurenta, nam je potrdilo več virov. Kurent zadeve ne komentira niti ne odgovarja, ali bo dal prevzemno ponudbo za vse delnice RRC. Če prevzema celotnega podjetja ne bo, poznavalciomenjajo možnost izčrpavanja RRC in oškodovanja manjšinskih delničarjev, to je zaposlenih. Posla med Zvonom in družbo Normacom Plus po naših informacijah še ni bilo. To potrjuje tudi direktorica RRC Mateja Sajovic, ki pravi, daje po njenih podatkih Zvon še vedno večinski lastnik. Zapletlo naj bi se namreč na Hypo banki, kije sprva nameravala financirati okoli 2,9-milijonsko kupnino oziroma 44 evrov za delnico, a je zaradi slabih zavarovanj menda odstopila od namere.

Pod lupo policije in davkarjev

Stara garda bi po sanaciji rada spet zavladala Adrii Airways

Medij: Dnevnik Avtorji: Suzana Rankov, Vesna Vuković Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni dnevnik Datum: 19. 10. 2011 Stran: 24
 
Ljubljana - Čeprav Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) poudarja, da pri kadrovanju "daje prednost novim obrazom, ki so strokovnjaki na svojih področjih", pa to za primer Adrie Airways ne drži.
 
Kandidati za nadzornike, ki jih je uprava agencije po naših informacijah predlagala v presojo Akreditacijski komisiji, so namreč sami stari znanci Adrie - nekdanji direktor Aerodoma Ljubljana in vpliven član stare garde SD Vinko Može, Možetov član uprave Aerodroma in nekdanji svetovalec uprave na Adrii Airways Peter Marn ter nekdanji namestnik direktorja Adrie Airways Sergej Goriup. Poznavalci razmer kandidate ne povezujejo le z zdajšnjim predsednikom uprave Aerodroma Ljubljana Zmagom Skubirjem in njegovim interesi v Adrii, pač pa tudi z Janezom Kocijančičem, danes vplivnim poslovnežem blizu SD ter do začetka 90. let prejšnjega stoletja tudi direktorjem Adrie Airways, ki je po vseh teh letih ostala njegovo interesno polje.
 
Ob takšnih kandidatih za nadzornike Adrie ni pričakovati, da bi začeli kmalu iskati strateškega partnerja, kot je ob zagotovitvi državne pomoči obljubila tudi vlada in kar vsaj uradno želi tudi AUKN. Ni težko predvideti niti korenitih posegov v vodstvo našega največjega letalskega prevoznika. Izvršni direktor Robert Vuga bo, kot je že v ponedeljek javno napovedal, v petek tako ali tako predlagal sporazumno prekinitev delovnega razmerja. Položaj v Adrii tehniki, v kateri je pred dnevi postal glavni izvršni direktor, je namreč tako resen, da se mu bo v celoti posvetil. Tako za Vugo kot drugega izvršnega direktorja Klemena Boštjančiča velja, da sta zagovornika iskanja strateškega partnerja, brez katerega dolgoročne rasti Adrie ne bo. Jasno je tudi, da nista del "stare" garde, ki že desetletja obvladuje Adrio in Aerodrom. Stare brniške strukture želijo očitno zdaj, ko je sanacijska ekipa ob sodelovanju lastnikov in bank uspela rešiti Adrio pred stečajem, ponovno prevzeti oblast v našem nacionalnem letalskem prevozniku. Hkrati želijo preprečiti, da bi se pretrgale dolgoletne poslovne vezi in posli, med katerimi so tudi taki, katerih ekonomska korist je za Adrio vprašljiva.
 

Syndicate content

portalov

Tuje novice iz regije

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.