Intesa Sanpaolo

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena,Tekavec Vanja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 21. 04. 2011 Stran: 10

Konzorcij se sestavlja

Večina bank, ki so lastnice Mercatorja, se strinja s paketno prodajo, odločiti se mora še Pivovarna Laško - Agrokor za desetino povišal ponudbo - Zastavica bo padla konec aprila

Ljubljana - Prodaja Mercatorja gre v novi krog. Po neuradnih informacijah so lastniki tik pred podpisom sporazuma o skupni prodaji vsaj 51-odstotnega deleža Mercatorja. V oblikovanje konzorcija je načelno že privolila večina bank, zdaj je na potezi še Pivovarna Laško kot 23,34-odstotna lastnica Mercatorja. Neuradno se bo podpisovanje sporazuma začelo že danes, vsekakor pa bi ga morali končati do konca tedna oziroma do poteka garancije, s katero hrvaški Agrokor jamči za svojo ponudbo.

Po neuradnih informacijah je k sporazumu pristopila večina domačih bank, ki so tudi upnice Laškega; poleg Nove Ljubljanske banke se med podpisnicami omenjajo Abanka, Gorenjska banka, Banka Koper in tudi avstrijska Hypo banka. Banke Unicredit, katere sestrska družba s sedežem v Zagrebu je glavna financerka hrvaškega Agrokorja, zaradi njene korporativne usmeritve zdaj, kot kaže, ni med njimi. Prav tako ni Nove Kreditne banke Maribor, ki je sredi dokapitalizacije in trenutno ne more prodajati premoženja. K prodaji bosta verjetno pristopili pozneje. Brez omenjenih dveh sveženj delnic (upoštevaje delež Skupine Pivovarne Laško) ne bi presegel potrebnih 50 odstotkov, zato so morali v konzorcij privabiti še nekatere druge lastnike Mercatorja, omenjata se predvsem družba NFD ter srbska družba Rodič.

Medij: Večer Avtorji: G. R.,Toplak Damijan Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: V žarišču Datum: 01. 04. 2011 Stran: 2

V pismu delničarjem Mercatorja se predsednik uprave zavzema za mednarodni postopek prodaje, in to večinskega paketa delnic najboljšega soseda. Odprte tudi druge možnosti reševanja največjih lastnikov Mercatorja

Medij: Večer Avtorji: Toplak Damijan,G. R. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 02. 02. 2011 Stran: 9

Tudi nadzorniki Pivovarne Laško soglašajo s tem, da se prekjavnega razpisa proda skoraj četrtina njihovih delnic Mercatorja. V Arkasu, ki za štiri banke že dlje časa prodaja 16 odstotkov najboljšega soseda, pa opozarjajo na neresnost prodajnih postopkov

Po ponedeljkovi seji nadzornega sveta Pivovarne Laško so v Laškem postregli zgolj s skopim sporočilom za javnost (predsednik uprave mag. Dušan Zorko se na naše klice tudi tokrat ni odzival), v katerem so navedli, da so se nadzorniki seznanili s tekočo likvidnostno situacijo (družbe in skupine) Pivovarne Laško, podali soglasje k temu, da uprava Laškega izvede javni razpis za prodajo 23,3 odstotka delnic Mercatorja v lasti družb skupine Pivovarne Laško, prav tako so se nadzorniki seznanili z lanskim poslovanjem (skupine) Pivovarne Laško in s trenutnim položajem denacionalizacijskega postopka v odvisni družbi Radenska, ki teče v upravnem in nepravdnem postopku.

Medij: Mladina Avtorji: Mekina Borut Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 28. 01. 2011 Stran: 19

Franc Kramberger, mariborski nadškof, danes pravi, da jim je iskreno žal za polom: "Zavedamo se stisk ljudi ..." Ko niso bili v stiski, so se zavzemali za manj države, enotno davčno stopnjo in zato, da bi ljudje v Sloveniji prevzeli več »odgovornosti za svoj gmotni položaj in za svojo srečo.«

MARIBORSKA NADŠKOFIJA JE ZA REŠEVANJE SVOJIH FINANČNIH HOLDINGOV ŽRTVOVALA TUDI DENAR VERNIKOV IN PREMOŽENJE KARITATIVNIH USTANOV

PRODANI MISIJONARJI

Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Anton Stres se te dni mudi na duhovnih vajah na Madagaskarju. Seveda je šel na obisk k najbolj znanemu slovenskemu misijonarju. Petru Opeki, ki ga je nedavno z državnim odlikovanjem nagradil tudi predsednik države Danilo Turk. Peter Opeka je dokaz, da se lahko slovenska krščanska dobrota v mednarodnem prostoru uvrsti na najvišje položaje. A kot vse kaže, so doma te vrednote obrnjene na glavo. Tudi misijonarska pisarna v Mariboru, na Slovenski cesti 21, je le ena od množice nepremičnin, ki jih je mariborska nadškofija v zadnjem letu, očitno zaradi reševanja svojega holdinškega premoženja, zastavila pri bankah. Po naših informacijah je upnica omenjenih prostorov avstrijska Volksbank.

Zraven misijonarske pisarne je na Slovenski 17 sedež

Medij: Dnevnik Avtorji: Svenšek Katja Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Uprava Alposa z Mirjanom Bevcem na čelu v spremenjenem načrtu finančnega prestrukturiranja navadnim upnikom namesto 34-odstotnega poplačila obljublja 55-odstotno poplačilo v prihodnjih 13 letih. Kot je znano, so največje upnice družbe banke, ki velik del svojih terjatev nimajo zavarovanih. Alpos naj bi bankam namreč dolgoval več kot 220 milijonov evrov, skoraj 100 milijonov evrov tega pa je navadnih terjatev. Vrednost stečajne mase Alposa je po drugi strani ocenjena na 66,2 milijona evrov. Banke, zastopane v upniškem odboru Alposa, so s spremembo načrta že soglašale.

Banke upnice v upniškem odboru - NKBM, Abanka, Factor banka, Probanka, NLB in Banka Koper - so soglašale tudi s predvidenimi spremembami v kapitalu družbe. Uprava Alposa, poleg Bevca še člana uprave Stanislav Flander in Konrad Marot, je namreč odločila, da se kapital družbe v višini nekaj več kot šest milijonov evrov v celoti nameni za pokritje čiste izgube. Delnice obstoječih delničarjev so tako izgubile vso vrednost, sicer pa so člani uprave v sklepu odločili, da se »vse delnice dosedanjih delničarjev razveljavijo«. »Nov« osnovni kapital družbe v višini milijon evrov bodo vplačale banke upnice Alposa in družba SIJ - Slovenska industrija jekla. Pogoj za spremembe pri osnovnem kapitalu je sicer pravnomočna potrjena prisilna poravnava, na upravi sprejet sklep pa je zdaj v hrambi pri notarju. Če bo prisilna poravnava uspela, bo SIJ vplačala delnice v znesku 199.000 evrov, Factor banka, NKBM, NLB, Abanka in Probanka pa vsaka po 160.200 evrov. Nove delnice bi novi lastniki vplačali na fiduciami račun upravitelja, postopek povečanja osnovnega kapitala pa je uspešen le, če bo v celoti vpisanih vseh 20.000 novih delnic, z vrednostjo delnice 50 evrov. Prednostna pravica dosedanjih delničarjev je po sklepu uprave v celoti izključena.

Medij: Delo Avtorji: Križnik Božena Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 03. 12. 2010 Stran: 3

Vzpon in padec Merkurja

Poznavalci pravijo, da je poslovni model neslavno propadel zaradi razvojne megalomanije. gospodarske krize in menedžerskega odkupa - Preiskava temelji tudi na ugotovitvah dokončnega revizijskega poročila

Ljubljana - Sedanja agonija Merkurja, največjega slovenskega trgovca s tehničnim blagom, korenini v njegovem silovitem poslovnem vzponu, spodbujenem z menedžersko osamosvojitvijo. Poslovni model, ki je leta 2007 zagotovil družbi 15-odstotno rast in predvideval, da se bo obseg prodaje v petih letih (od 2008 do 2013) podvojil, število zaposlenih pa povečalo na skupaj več kot 8500, je neslavno propadel. Kot pravijo poznavalci, so ga nesli prevelika razvojna megalomanija, globoka gospodarska kriza in menedžerski odkup. Da bi si menedžerji po tem, ko jim je načrte začela križati gospodarska kriza, rešili kožo (pravzaprav streho nad glavo, ki sojo zastavili za prevzemniške kredite), so popolnoma izčrpali Merkur, banke so potegnile ročno zavoro in ga nehale kreditirati, zavarovanja so padla, dobavitelji so se povlekli in ustavili dobave, družba je postala prazna, izmučena, nemočna, insolventna. Sanacija teče počasi, prisilna poravnava se zdi čedalje bolj oddaljena in teže dosegljiva. Kako seje to zgodilo?

Medij: Dnevnik Avtorji: M. P. Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 03. 12. 2010 Stran: 22

Ljubljana - Zametki menedžerskega odkupa Merkurja segajo v december 2006, ko je Engrotuš na dražbi premagal Mercator in od paradržavnih skladov za več kot 90 milijonov evrov kupil četrtinski delež Merkurja.

V prvih mesecih leta 2007 je Engrotuš svoj delež začasno prenesel na več slovenskih bank, iz katerih so se delnice po obrokih začele seliti v last Merfina, ki je do srede julija 2007 zbral že četrtino vseh Merkurjevih delnic. Drugega novembra istega leta je Merfin, skupaj s Savo, Banko Koper, Interfin Naložbami in družbo Euro-Veneto, objavil tudi uradno prevzemno ponudbo, težko 405 evrov za delnico, konzorcij pa je na dan objave prevzema obvladoval že več kot tri četrtine Merkurjevega lastništva. Po končanem prevzemu so iz lastništva iztisnili še preostale male delničarje. Pred tem je moral Merkur od družb, povezanih s Francem Gajškom, odkupiti več naložb, v zameno pa je ta umaknil svoje tožbe, s katerimi je več mesecev blokiral iztisnitev malih delničarjev. Po končanem prevzemu je lastništvo Merkurja kot prva zapustila zagrebška družba Euro-Veneto, ki je nato končala v likvidaciji, za njo pa so se izgubile vse sledi.

Medij: Delo Avtorji: Tekavec Vanja Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 30. 09. 2010 Stran: 9

Blokirane glasovalne pravice v Mercatorju

Agencija za trg vrednostnih papirjev jim očita usklajeno delovanje pri lanski zaplembi delnic »najboljšega soseda« in kršitev zakona o prevzemih

Ljubljana - Agencija za trg vrednostnih papirjev je šestim domačim bankam »zablokirala« glasovalne pravice v Mercatorju zaradi usklajenega delovanja pri lanski zaplembi delnic najboljšega soseda in kršitve zakona o prevzemih.

Brez glasovalnih pravic v Mercatorju so ostale Nova Ljubljanska banka, Banka Celje, Abanka Vipa, Nova Kreditna banka Maribor, Banka Koper in Gorenjska banka; te skupaj obvladujejo nekaj več kot četrtino (25,5 odstotka) najboljšega soseda, ne pa tudi dve tuji banki (Unicredit in Hypo Alpe-Adria-Bank), ki skupaj obvladujeta desetino Mercatorja.

To pomeni, da banke, med njimi tudi Nova Ljubljanska banka, ne morejo upravljati svoje premoženje v najboljšem sosedu, kar je že druga ostra sankcija, ki jo je proti bankam v slabem tednu dni izrekla ATVP. Ne gre pozabiti, da je glavni nadzornik kapitalskega trga prejšnji teden ostro ukrepal tudi v primeru Pivovarne Laško in dvema bankama (Novi Ljubljanski banki in Banki Celje) zaradi usklajenega delovanja zamrznil glasovalne pravice v Laškem.

Medij: Delo - Sobotna priloga Avtorji: Pavlovčič Lidija Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Sobotna priloga Datum: 25. 09. 2010 Stran: 16 Foto: Aleš Černivec

Janez Bohorič, predsednik uprave Save Kranjska Sava sodi med večje poslovne skupine v Sloveniji, njen predsednik uprave pa naj bi ostal branik tako imenovane gorenjske gospodarske naveze, ki po padcu Bineta Kordeža, upokojitvi nekdanjega direktorja Gorenjske banke Kavčiča in finančni slabitvi družbe NFD Valanta izgublja moč. 

Sava je iz skromnega zasebnega podjetja Atlanta, kasneje Vulkana za izdelavo pnevmatik in gumijastih izdelkov, po nacionalizaciji leta 1946 pa preimenovanega v Savo, v devetih desetletjih prerasla v koncem s 30 družbami, 2400 zaposlenimi in več kot 170 milijoni evrov prihodkov. Po poslu stoletja, v katerem je Sava pred trinajstimi leti s prodajo dela proizvodnje pnevmatik ameriškemu koncernu Goodyear zaslužila skoraj desetkrat več, kot je sprva kazalo, je dobila finančno podlago za nakupe hotelov na Bledu, zdravilišč po Sloveniji, igrišč za golf, vlaganje v nepremičnine in delnice.

Savo je med poslovnim razcvetom vodil Janez Bohorič. V družbo, kjer je kot kemijski inženir začel poslovno kariero, se je vrnil leta 1990 z visokim političnim kapitalom dobrih zvez in poznanstev, ki jih je nabral v drugi polovici 80. let, ko je bil v tedanji Šinigojevi vladi podpredsednik za gospodarstvo. Tretji mandat vodenja Save se njemu in obema članoma uprave izteče prihodnje leto. Razburljivi poslovilni meseci so se začeli že konec lanskega leta, ko so vsi trije vstopili med upokojence, vodenje pa obdržali na podlagi posebne pogodbe, kar je spremljano s sumnicenji. Te in druge očitke sprožajo nekateri delničarji, ki jih moti vpletenost Save v Merkurjevo zgodbo o menedžerskem prevzemu. Zaradi tega posla bo Sava letos poslovala z izgubo namesto z dobjčkom, tarča očitkov pa je zato tudi Janez Bohorič.

Z njim smo se pogovarjali v torek in večji del pogovora namenili reševanju Merkurja in nalogah predsednika uprave Merkurja Bojana Knupleža. Ta vprašanja kljub nenadni smrti Bojana Knupleža ostajajo v intervjuju, tudi na Bohoričevo željo. Poklical nas je v petek navsezgodaj, po Merkurjevi objavi novice o Knupleževi smrti, in povedal, da se želi z besedami o njem v intervjuju pokloniti njegovemu spominu.

Najbolj vroča zadeva tudi za Savo kot solastnico Merkurja je njegovo reševanje pred bankrotom. Vzrok za Merkurjevo agonijo je tudi menedžerski odkup. Zakaj ste se odločili za pomoč Binetu Kordežu pri menedžerskem prevzemu Merkurja? Niste pomislili na tveganje?