SKB

Medij: Dnevnik Avtorji: Feri Vladimir Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Ostalo Datum: 05. 02. 2014 Stran: 28

Borzni komentar

Slovenski borzni indeks SBI TOP je januarja s skoraj sedemodstotno rastjo pristal med desetimi najuspešnejšimi borzami. V zadnjem tednu seje razpoloženje vlagateljev nekoliko ohladilo predvsem zaradi politične retorike stranke Socialnih demokratov. S tem se je pocenila tudi marsikatera delnica v indeksu SBI TOP, svetla izjema je bil tečaj delnic Intereurope, saj je poskočil za več kot trideset odstotkov. Koprska družba je prek strani Ljubljanske borze sporočila, da bosta bankam pri prodaji 54,5-odstotnega deleža družbe svetovala mednarodna svetovalna skupina Lazard 8c Co in Raiffeisen. Sporazum s svetovalcema so podpisale NLB, SID banka, Banka Koper, Gorenjska banka, Raiffeisen banka in SKB.

Po uspešni dokapitalizaciji največjih treh državnih bank ter začetku prenosov slabih terjatev na slabo banko je ameriška bonitetna agencija Moody's zvišala bonitetno oceno. Tako imata NLB in NKBM oceno dolgoročnega kreditnega tveganja Caal, medtem ko ima Abanka oceno Caa2. Ob pričakovanjih, da bodo omenjene banke dobile tudi novega lastnika, so dvignili pričakovanja za dolgoročne ocene kreditnega tveganja, in sicer pri NLB in NKBM na stabilno, pri Abanki pa na pozitivno, kar naj bi pomenilo, da se bo stanje v slovenskih bankah stabiliziralo.

Medij: Dolenjski list Avtorji: B. D. G. Teme: Sklici skupščin delniških družb Rubrika / Oddaja: Gospodarstvo Datum: 06. 06. 2013 Stran: 14

NOVO MESTO - Societe Generale - Splitska banka in Hypo-Alpe-Adria Bank, skupno lastnici 5,5 odst. Krkinih delnic, sta 23. maja vložili zahtevo, naj se dnevni red Krkine skupščine, ki je sklicana za 4. julij, dopolni z upravi nasprotnimi predlogi. Predlagata umik 2,4 milijona lastnih delnic oz. 6,7 odst. vseh izdanih, s čimer bi po poenostavljenem postopku zmanjšali osnovni kapital družbe, trenutni dobiček na delnico pa zvišali od 4,59 evra na 4,92 oz. za 7,23 odst., zaradi česar bi Krkina delnica postala bolj zanimiva. Delničarji, kot predlagata, naj bi upravo pooblastili za pridobivanje lastnih delnic tako, da skupni delež pridobljenih in že prejšnjih lastnih delnic ne bi presegel 10 odst osnovnega kapitala družbe. Predlagata še spremembo statuta družbe v točki, ki po njunem mnenju omejuje svobodno pridobivanje delnic družbe, saj mora pridobitev več kot 20 odst. osnovnega kapitala odobriti nadzorni svet, več kot 25 odst. pa skupščina.

Medij: Dnevnik Avtorji: Vukovič Vesna,Polanič Matjaž Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 14. 03. 2013 Stran: 9

Zavarovalnica Triglav

Medtem ko se Zavarovalnica Triglav tako na domačem terenu kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije sooča s padcem premij, predsednik njene uprave Matjaž Rakovec snuje velike prevzeme, s katerimi upravičuje tudi potrebo po privatizaciji Zavarovalnice Triglav.

Odvzem glasovakuh pravic državi namerava očitno izkoristiti tudi predsednik uprave Zavarovalnice Triglav Matjaž Rakovec, kije praktično čez noč začel poudarjati potrebo po močnem prevzemnem pohodu Triglava po Balkanu, s katerim upravičuje tudi potrebo po dokapitalizaciji in privatizaciji največje slovenske zavarovalnice.

Čeprav v načrtih za letošnje leto in strategiji do leta 2015 dokapitalizacija ali prevzemi niso niti omenjeni, je po besedah Rakovca za Triglav »odločilnega pomena« prav prevzem največje hrvaške in tretje največje srbske zavarovalnice. »Resnično se bojim, da bomo zamudili ta vlak (širitev na Balkanu op. p.), še zlasti, če bosta privatizirani Croatia Osiguranje in DDOR. Bojim se, da če bo uprava izdelala načrt prevzema, da se bo potem ta ustavil v nadzornem svetu ali pri lastnikih,« je v zadnjem intervjuju za časnik Finance povedal Rakovec, ki pa s svojimi načrti ni seznanil še niti članov nadzornega sveta niti države kot največje lastnice zavarovalnice.

Priprava terena za Rakovčevega izbranca

Ali je v ozadju teh načrtov zgolj Rakovčeva želja, da bi prek širitvenih načrtov upravičil dokapitalizacijo in vstop njemu ljubega strateškega partnerja v Triglav, za zdaj ni znano. Rakovec pa že operira s konkretnim podatkom, da se za Triglav zanima veliko interesentov, vse pa naj bi zanimal zgolj več kot 50 -odstotni delež. Po neuradnih informacijah naj bi si Rakovec prek predsednice upravnega odbora SKB Cvetke Selšek prizadeval, da bi Triglav prevzela poljska zavarovalniška skupina PZU, ki je že pred leti izrazila interes za nakup zavarovalnice in v kateri Rakovec vidi rešilno bilko za ohranitev na položaju predsednika uprave. S katerimi potenciatoimi strateškimi investitorji se je uprava Triglava sploh sestala, v zavarovalnici niso želeli pojasniti. »Držimo se načela zaupnosti dogovorov s poslovnimi partnerji, zato podrobnosti ne moremo razkrivati,« so nam povedali.

In kakšno dokapitalizacijo bi Triglav sploh potreboval za financiranje obeh prevzemov? »Pri tovrstnih mformaajah glede konkretnih aktivnosti se moramo skladno z veljavno zakonodajo ravnati po načelu enakomerne obveščenosti vseh deležnikov, zato jih objavljamo javno prek sistema Ljubljanske borze,« so bili kratki v Triglavu, medtem ko je Rakovec pred dnevi javno povedal, da bi za prevzem DDOR in Croatie Osiguranje Triglav tudi sam potreboval dokapitalizacijo. Vrednost obeh zavarovalnic se namreč ocenjuje na okoli 400 milijonov evrov, kar ie le 20 odstotkov mani, kot ie imela Zavarovalnica Triglav konec lanskega leta kapitala, in celo nekoliko več, kot je na borzi trenutno vredna celotna Skupina Triglav.

Poslovanje na Balkanu še vedno ni sanirano

Medij: Finance Avtorji: Smrekar Tanja,Dakić Lana Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 01. 08. 2012 Stran: 8

Pravkar je potekal razpis za upravo Darsa. Jesen bodo najverjetneje zaznamovale nove skupščine in zamenjave nadzornikov ter uprav v državnih družbah. Kako kadrovati, da bodo podjetja vodili in nadzorovali ljudje, ki bodo delali v dobro družbe in vseh njenih lastnikov? Denimo: je nadzornik lahko brat predsednika uprave ali prek svojega podjetja (potencialni) svetovalec ali dobavitelj tej družbi? Načeloma ne.

V zadnjem letu smo že bili priča spornim kadrovanjem ali vsaj njihovim poskusom. Lobirali so za novega predsednika uprave Telekoma Rudolfa Skobeta, vlada je kadrovala podpredsednico SLS Olgo Franca v nadzorni svet (NS) Luke Koper, torej družbe, ki jo toži. Nekdanji šef JAPTI Peter Ješovnik, ki so mu očitali izogibanje javnemu naročanju, je postal šef AUKN. Razburkano je tudi drugje po Evropi - neprofitna skupina Corporate Europe Observatory, ki se ukvarja z razkrivanjem vpliva korporacij na politiko EU, je predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija obtožila konflikta interesov, saj da je član bančne lobistične skupine.

Medij: Dnevnik Avtorji: Gradišnik Bojan Teme: ZPRE-1 zakon o prevzemih Rubrika / Oddaja: Poslovni Dnevnik Datum: 07. 03. 2012 Stran: 21

Vprašanje je enostavno. Odgovor pa niti ne. Trenutno potekata pri nas dva prevzema. Zaključuje se prevzemna ponudba za delnice družbe Fructal in delnice družbe Etol. Če bosta prevzema uspešna, bodo vsi, ki so sprejeli prevzemno ponudbo, dobili sredstva nakazana na svoje transakcijske račune.

Prevzem je uspešen, ko Agencija za trg vrednostnih papirjev izda odločbo o uspešnosti prevzemne ponudbe. Z vidika transparentnosti izvedenih poslov pred objavo prevzemnih ponudb in same objave prevzemnih ponudb nimam nobenih pripomb glede na zakon o prevzemih. Se pa postavlja vprašanje, ali sta prodaji omenjenih družb res najboljši možni poslovni odločitvi. Gre namreč za družbi, ki že zelo dolgo uspešno poslujeta. Še pomembnejše od kupnine za omenjeni družbi je vprašanje, kako bosta družbi poslovali v prihodnje (na primer naslednjih deset let in dlje). Zanimivo je, da sta poslovodstvi obeh ciljnih družb približno enako opisali, kaj vse se načrtuje in pričakuje od izvedenih prevzemov. Navajajo se pomembni sinergijski učinki, ki bodo nastali po prevzemu. Iz Etola tudi sporočajo, »da bo nameravani prevzem s strani strateškega partnerja pomembno prispeval k razvoju družbe in omogočil širitev prodaje Etolovih proizvodov na nove trge. S svojimi znanji in izkušnjami pa bomo v Etolu kakovostno prispevali tudi k skupni rasti« Upam, da bo do večine teh napovedanih pozitivnih učinkov tudi prišlo in da bodo od tega imeli kar največ vsi deležniki Šele potem bi se lahko govorilo, da sta bila prevzema res uspešna. V nasprotnem primeru bi »prevzema uspela samo na pol ali pa. še to ne«.

Medij: Bančni vestnik Avtorji: Ni avtorja Teme: ZGD-1 zakon o gospodarskih družbah Rubrika / Oddaja: Bančna kronika Datum: 13. 02. 2012 Stran: 71

O letošnjem posvetu pravnikov V okviru Izobraževalnega centra Združenja bank Slovenije je v Portorožu 19. in 20. januarja potekal posvet pravnikov, ki ga je vodil predsednik odbora za pravna vprašanja pri ZBS in vodja pravne službe Gorenjske banke d.d., Peter Bogataj. Udeleženci z različnih področij bančnega poslovanja številnih slovenskih bank so ob tej priložnosti pozorno prisluhnili strokovnim predstavitvam, ki so jih pripravili predavatelji iz gospodarskih, univerzitetnih, sodnih in notarskih vrst. V razpravi so se odprla zanimiva problemska vprašanja iz poslovne prakse.

Pozdravni nagovor in uvodno predavanje posveta je pripravil predsednik uprave Unicredit Banke Slovenija dr. France Arhar. Na začetku je izpostavil vprašanje, kako naj banke delujejo v t. i. evrokrizi, v kateri je vse več govora tudi o možnosti izginotja evra kot skupne evropske valute. Evropska unija je v najhujši krizi doslej in se je zato znašla tudi pred svojim največjim izzivom, saj so vse bolj glasna razmišljanja, kaj se bo zgodilo in kako ravnati v primeru ukinitve evra kot skupne valute. Usoda skupne valute Evropske unije je bila predmet razprav že ob njeni uvedbi, saj države članice že tedaj niso imele enakovredne ekonomske moči in so bile tudi zelo različno razvite.

Če poenostavimo, je to tudi eden od bistvenih vzrokov sedanje krize, saj je uvedba evra za gospodarsko manj močne sredozemske države evrskega območja pomenila znatno zvišanje kredibilnosti (»uvožene« zlasti iz tedaj ekonomsko izjemno močne Nemčije), svoje pa je dodala tudi specifična politika glede obrestnih mer po uvedbi evra. V pogodbah, sklenjenih pred uvedbo evra, je bila namreč uvedena nova valuta, obdržala pa se je obrestna mera dogovorjena v pogodbah. Slovenska država ima že nekaj dokaj uspešnih izkušenj z zamenjavo valute, vendar te niso primerljive z izstopom posameznih držav članic iz evrskega območja ali celo splošno ukinitvijo evra kot skupne evropske valute. Različnih ekonomskih, monetarnih in drugih posledic takšnih odločitev kakor tudi nastanka različnih oblik škode in tveganj zaradi tega namreč ni mogoče v celoti predvideti.

Za pravnike je v zvezi s tem relevantno vprašanje o veljavnosti sklenjenih pogodb, katerih izpolnitev je dogovorjena v evrih. Primarno je za odgovor na to vprašanje treba pogledati, ali in kaj sta stranki za tovrstni primer predvideli v pogodbi oziroma ali obstaja kakšna okoliščina, tako da bi pogodbena valuta ostala še naprej v veljavi, morda kot valutna klavzula. Po mnenju dr. Arharja bi bilo treba za začetek vsaj pri dolgoročnih pogodbah razmišljati o tem, da se pogodbe opremi s klavzulami, ki omogočajo nemoteno izpolnjevanje denarnih obveznosti iz pogodb tudi v primeru zamenjave ali ukinitve pogodbene valute. Naslednje predavanje je bilo posvečeno novo sprejetemu zakonu o postopkih za uveljavitev ali odpustitev odgovornosti družbenikov za obveznosti izbrisanih družb (v nadaljevanju: zakona), katerega izvrševanje je Ustavno sodišče RS v večjem delu zadržalo že dobrih štirinajst dni po začetku njegove veljavnosti.

Medij: Finance Avtorji: Frankl Peter,Tomažič Janez Teme: Mali delničarji Rubrika / Oddaja: Dogodki in ozadja Datum: 26. 01. 2012 Stran: 5

Leto ni bilo lahko.

Se strinjam, tudi leto 2012 ne bo.

Kaj pa leto 2013?

Vsi si želimo, da bi se gospodarske razmere izboljšale. Za izjemno dolge poglede in strategije ta hip ni podlag, saj ne vemo, kako se bo spreminjalo poslovno okolje.

Se sploh še splača delati triletne načrte?

Mislim, da se jih splača. Ena od koristi je tudi, da se lahko predvidijo različna tveganja. 

Včasih je bilo načrtovanje bolj povezano z realnostjo, zdaj to lahko jemljemo kot vajo.

Se strinjam. V zelo kratkem obdobju se je svet postavil na glavo, zato mora vsako podjetje računati na nepričakovane spremembe.

Ali smo v Sloveniji pripravljeni na spremembe? Družbeno in gospodarsko.