NLB, Gorenjska banka, Addiko Bank, SKB, BKS Bank, Factor banka, Sberbank, DBS, Intesa Sanpaolo, Delavska hranilnica, Primorska Hranilnica, Hranilnica Lon, KD Banka, SID banka, UniCredit

Gorenjska banka, d.d. - Kontaktni podatki

Gorenjska banka, d.d.
Bleiwesova cesta 1
4000 Kranj
Telefon: +386 (4) 208 40 00
Faks: +386 (4) 202 15 03
Email: info@gbkr.si  
Spletna stran: www.gbkr.si
 

Finančni podatki o družbi

 

 

Družba:

Gorenjska banka

Oznaka delnice:

GBKR

Borza:

Ni v borzni kotaciji

ISIN koda:

SI0021109630

     
 

Znesek/število

Datum

Osnovni kapital družbe:

13.829.745,00€

31.12.2014

Število vseh delnic:

331.416

31.12.2014

Lastne delnice:

32.215

31.12.2014

Število delničarjev:

  477

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji dan preteklega poslovnega leta:

623,00€

31.12.2014

Knjigovodska vrednost delnice zadnji objavljeni podatek:

 

 

Borzna cena na zadnji dan preteklega poslovnega leta:

 

 

Tržna kapitalizacija

206.472.168,00€

31.12.2014

     

Kontakt za vlagatelje:

 

Telefon:

04 20 84 000

Email:

info@gbkr.si

 

 

Vir podatkov:

Lastni izračuni in podatki

 

 

Opozorilo:

Predstavljeni podatki so informativne narave. Društvo MDS ne odgovarja za točnost podatkov. Za pridobitev uradnih podatkov se obrnite neposredno na družbo.

Skupščina Hranilnice Lon potrdila vse predlagane sklepe, a hkrati napoved dveh izpodbojnih tožb

Skupščina Hranilnice Lon se je 30.05.2024 sestala na 46. skupščini delničarjev. Že v uvodu je predsedujoči  obvestil delničarje, da glasovalne pravice v presežku nad 10% mirujejo ne le družbam KYLIN PRIME GROUP AG (sedaj v stečaju), FIN-NEP d.o.o. in CAPSTONE GLOBAL SOLUTIONS LIMITED, temveč tudi Otmarju Zornu in GIC Gradnjam (v presežku nad 20%), tako da se seznam delničarjev, ki brez ustreznega dovoljenja Banke Slovenije pridobivajo delnice kranjske hranilnice, očitno daljša.

Kranj, 30.05.2024

Skupščina se je uvodoma seznanila z revidiranim Letnim poročilom Hranilnice LON d.d., Kranj za poslovno leto 2023 in poročilom nadzornega sveta o delu nadzornega sveta in o preveritvi ter sprejemu letnega poročila hranilnice za poslovno leto 2023,  seznanila se je tudi z višino prejemkov članov uprave in nadzornega sveta v letu 2023. V okviru te točke je predsednik Društva MDS Rajko Stanković vprašal, ali je nadzorni svet v letu 2023 izvedel ponovno ocenjevanje sposobnosti in primernosti svojih članov, kakor je to predvideno v Politiki izbora primernih kandidatov za člane upravljalnega organa (redna letna ocena)? Odgovor predsednika nadzornega sveta dr. Christoph Geymayer je bil pritrdilen. Odgovor je Društvo MDS presenetil, saj se nekateri nadzorniki kljub tesnim povezavam z nekaterimi delničarji, ki daljšajo uvodoma omenjeni seznam kupcev delnic brez potrebnih dovoljenj, izrekajo za »neodvisne« nadzornike in ne razkrivajo vseh navzkrižij interesov, v katere so vpleteni.

Nadzornik Hranilnice Lon ni vpisan v register AJPES, vse od svoje izvolitve 14.12.2020 dalje

Drugo vprašanje je bilo, zakaj član nadzornega sveta mag. Uroš Vidović v sodnem registru, vse od izvolitve 14.12.2020 ni vpisan kot član nadzornega sveta Hranilnice Lon d.d., kar izhaja iz AJPESA na dan 30.05.2024 ter razloge za to dejstvo, še posebej ob upoštevanju, da je v 25. členu Zakona o poslovnem registru Slovenije (ZPRS-1) za kršitev obveznosti posredovanja podatkov poslovnemu registru zagrožena globa od 2.000 do 4.000 eurov za pravno osebo?

Odgovor predsednika nadzornega sveta dr. Christopha Geymayerja je bil, da so vpis predlagali pravočasno, a zaradi sodnega spora, ki je bil začet zoper sklep skupščine, na kateri je bil mag. Uroš Vidovič imenovan za člana nadzornega sveta in je še v teku, njegovo imenovanje še ni vpisano v register. Tudi ta odgovor je bil očitno nezadovoljiv, saj bi razlogi, ki onemogočajo vpis mag. Vidovića kot nadzornika v sodni register, morali biti tudi razlogi, da mag. Vidović zahtevne in odgovorne funkcije ne more opravljati. Kakšni so torej razlogi, ki hranilnice ne skrbijo pri tem, da mag. Vidović opravlja funkcijo člana nadzornega sveta, a skrbijo sodišče, da ga ne vpiše v sodni register, je ostalo neodgovorjeno.

Skupščina se je nato seznanila s poročilom o delu službe notranje revizije za leto 2023 z mnenjem nadzornega sveta.

Delničarji brez dividende, saj so z dobičkom pokrivali izgubo iz preteklih let

Skupščina je potrdila, da se dobiček lanskega leta uporabi za pokrivanje prenesene izgube (celotni dobiček leta 2023 v višini 2.410.960,84 EUR se nameni za kritje prenesene izgube preteklih let v višini 4.404.400,18 EUR).  Skupščina je soglasno podelila razrešnico Upravi. Tudi Nadzorni svet je prejel razrešnico za poslovno leto 2023, vendar je na ta sklep Društvo MDS napovedalo izpodbojno tožbo. Nadzorni svet po prepričanju Društva MDS v letu 2023 ni ustrezno opravil svoje temeljne naloge, brez katere ne more ustrezno izvajati nobene svoje pristojnosti, t.j. da ustrezno ovrednoti in oceni primernost svoje lastne sestave ter že v izhodišču zazna tveganja za ustrezno izvajanje svojih pristojnosti, ki obstajajo zaradi latentnih navzkrižij interesov.

Skupščina je nato imenovala revizijsko družbo za poslovna leta 2024-2027 ter potrdila spremembe statuta.

Skupščina Hranilnice Lon ponovno imenovala za člana nadzornega sveta dr. Christopha Geymayerja, Društvo MDS napovedalo izpodbijanje tega sklepa

Pred glasovanjem je Rajko Stanković opozoril na določila 38.a člena in 274 člena ZGD-1 o razkrivanju navzkrižij interesov kandidatov za člane nadzornega sveta ter članov nadzornega sveta. Zato je postavil vprašanje glede poslovnih vezi dr. Christopha Geymayerja z dr. Otmarjem Zornom in drugimi delničarji hranilnice ter vprašal, ali v zadnjih 5 letih poslovno sodeluje s katerim od delničarjev Hranilnice Lon in v kakšnem obsegu? Dr. Christoph Geymayer  je  odgovoril, da poslovno sodeluje z dr. Otmarjem Zornom, a to sodelovanje naj ne bi preseglo 1 % njegovih letnih prihodkov.

Na vprašanje, ali tudi mag. Uroš Vidovič poslovno sodeluje z delničarjem Otmarjem Zornom oz. njegovi družbami, je dr. Christoph Geymayer povedal, da mag. Uroš Vidović z njim ne sodeluje, razkril pa je, da mag. Uroš Vidović poslovno sodeluje z drugim največjim delničarjem GIC Gradnje d.o.o. (20,28 % lastnik Hranilnice Lon). Na sprejeti sklep o imenovanju dr. Christoph Geymayer za člana NS Hranilnice Lon je bila napovedana izpodbojna tožba Društva MDS, saj po podatkih Društva MDS izjava dr. Chirstoph Geymayer ne odraža dejanskega stanja.

Mali delničarji: ovadbe zaradi "načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2

Medij:

Domovina (Ostalo)

Avtorji:

Luka Svetina

Teme:

Mali delničarji , Rajko Stanković

Datum:

Čet, 22. dec.. 2022

Stran:

38

 

Mali delničarji: ovadbe zaradi »načrtnih" stečajev Zvona 1 in Zvona 2

 

Deset let po stečaju cerkvenih finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2, po obsegu dolgov največjem stečaju v zgodovini samostojne Slovenije, so v Društvu Mali delničarji Slovenije napovedali tožbo proti odgovornim v NLB, saj so na podlagi novih indicev prepričani, daje bila malim delničarjem načrtno storjena velika premoženjska škoda, družba T-2 pa naj bi bila iztrgana iz rok Mariborske nadškofije. Nekdanji ekonom Mirko Kraševec je s prstom pokazal na kardinala Rodeta.

V društvu so se kot zastopnik malih delničarjev obeh entitet - teh je prek 40.000 - od leta 2011 aktivno vključevali v postopek iskanja rešitve, ki ne bi vodila do stečajev, je na novinarski konferenci dejal predsednik društva Rajko Stankovič (54). Iz dokumentacije, ki je bila predložena odvetniku, namreč izhaja, da so banko upnico namesto interesa, da zaščiti sebe in partnerja, vodili neki drugi interesi, ki se bodo izkazali po podaji ovadbe, je izpostavil Stankovič, ki je prvič odkrito javno namignil, da se ne more znebiti občutka, da so bili določeni cerkveni krogi ljubosumni na vodstvo Mariborske nadškofije, ki je se je »zelo uspešno« spuščala v podjetniške vode.

V Društvu Mali delničarji Slovenije deset let po propadu Zvonov trdijo, da nobeno delujoče podjetje ne bi moglo preživeti hkratne dospelosti vseh svojih obveznosti, saj je smisel podjetniškega delovanja v ravno tem, da so sredstva podjetja naložena v produkcijske tvorce in zato manj likvidna ter jih je mogoče naenkrat oz. v kratkem času likvidirati le pod izjemno neugodnimi pogoji oz. z njihovim razvrednotenjem, kar pa ustvari kapitalski primanjkljaj. Kot je na novinarski konferenci dodal odvetnik Matjaž Titan, obveznosti zastavnega upnika, da ohranja zastavljeno premoženje in ga ne poslabšuje, niso manjše od tovrstnih obveznosti dolžnika oz. zastavitelja. Še posebej pomembno pa je, da zastavni upnik tudi nima pravice, da zastavljena stvar preide v njegovo last, če terjatev ob zapadlosti ni plačana. 

DELEŽ V T-2 

Zvon Ena holding je bil še leta 2010 imetnik več kot 95-odstotnega poslovnega deleža v T-2, ki je bil zastavljen banki, v zastavni pogodbi pa se je Zvon Ena holding zavezal, da ne bo odtujeval svojega premoženja zunaj okvirov rednega poslovanja ali z njim razpolagal drugače kot za polno protivrednost. Ko je bil Zvon 1 v prvi polovici leta 2011 že v postopku prisilne poravnave, je imel glede na upnike omejeno sposobnost avtonomnega ravnanja. Takrat pa je prišlo do zmanjšanja osnovnega kapitala družbe T-2 na nič ter hkratnega povečanja osnovnega kapitala z novimi vložki, ki pa jih Zvon 1 kljub lastni želji, da ostane v lastništvu T-2, ni mogel vplačati ravno zaradi omejitev v postopku prisilne poravnave. Pri tem se Zvon 1 kljub odtujitvi T-2 ni razdolžil niti za en sam evro.

Iz dokumentov, ki so jih pridobili v društvu Mali delničarji, je po besedah Stankoviča razvidno, da so posamezniki iz banke NLB, ki je dala posojilo, že nekaj mesecev pred izvedbo zmanjšanega osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja želeli Zvonu 1 brez nadomestila oz. za simbolično ceno enega evra odvzeti T-2. Zvon 1 v to ni privolil, nakar je sledila prej opisana operacija zmanjšanja osnovnega kapitala na nič in njegovega hkratnega povečanja. Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratel, ki je postal novi družbenik T-2. Po podatkih iz revidiranih računovodskih izkazov obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 (v decembru 2010 sta objavila insolventnost) je vrednost dolgov (obveznosti) do bank obeh finančnih holdingov na dan 31. december 2010 znašala 376,3 milijona evrov, do drugih pravnih oseb pa 47 milijonov evrov. Drugih obveznosti iz poslovanja, poleg tekočih stroškov, ki so bili do stečaja redno poravnani, ni bilo, je poročal Časnik. Po 31. decembru 44 Banka naj bi bila tudi v navzkrižju interesov, saj je nastopala kot upnik tako pri Zvonu Ena holding kot tudi pri pridobitelju, podjetju Gratei, kije posta! novi družbenik T-2. 44 NLB in nekatere druge banke v državni lasti so si iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. 2010 se glavnice dolgov niso povečevale, na podlagi načrta prodaje naložb (finančnega prestrukturiranja) in poplačila dolgov bankam, ki ga je pripravilo mednarodno svetovalno podjetje AT-KEARNEY, pa naj bi finančna holdinga Zvon l in Zvon 2 do konca leta 2015 odplačala bankam 371 milijonov evrov dolga, od tega 183,1 milijona evrov dolga že do konca leta 2011. 

INSOLVENCNI POSTOPEK 

Podjetje ATKEARNEY je za dan 31. marec 2010 ugotovilo, da vrednost premoženja obeh finančnih holdingov Zvon 1 in Zvon 2 presega njune obveznosti, na podlagi ocene strateškega premoženja KPMG v letu 2010 pa je nato pripravilo predlog načrta finančnega prestrukturiranja, ki je po vsebini pomenil načrt prodaje premoženja (naložb holdingov) in postopnega poplačila obveznosti bankam, s čimer so se strinjale vse banke. Podpisan je že bil tudi medbančni sporazum, vendar so si NLB in nekatere druge banke v državni lasti iz neznanih razlogov premislile ter od podpisa tega sporazuma odstopile v zadnjem trenutku. Tako so januarja 2011 sledili insolvenčni postopki. Če ne bi prišlo do te nenadne odločitve bank, bi bila postopek in razplet najverjetneje podobna Istrabenzovemu. Zvonova sta namreč imela v svojem portfelju celo kakovostnejše naložbe, kot jih je imel Istrabenz. Društvo Mali delničarji trdi, da obstajajo razlogi za sum, da je pri efektivnem odvzemu družbe T-2 prišlo do kvalificirane oblike kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, saj je bila pridobljena velika premoženjska korist in povzročena velika premoženjska škoda. O tem bo do sredine januarja po napovedih odvetnika Matjaža Titana sestavljena kazenska ovadba, o vložitvi katere bo javnost obveščena. Na NLB sicer posameznih upniških primerov za medije ne komentirajo. 

JUDEŽI IZ VATIKANA 

Nekdanji ekonom Mariborske nadškofije Mirko Krašovec (76), ki je nelojalne partnerje oz. predstavnike bank znova imenoval za »judeže«, je izrazil solidarnost z Malimi delničarji. Kraševec je ponovil svoje stališče, da so afero na račun Nadškofije Maribor načrtno povzročili nelojalni poslovni partnerji in s tem zagrešili največjo manipulacijo na račun Cerkve v zgodovini samostojne Slovenije. »Med partnerji gospodarskih družb Nadškofije Maribor so se ob nastopu gospodarske krize, ki je nastopila konec leta 2008 in je dosegla svoj višek v letih 2010 in 2011, znašli judeži, ki so ne oziraje se na povzročeno škodo izdali svoje stranke in se izneverili svojim partnerskim obveznostim, da bi na ta način dobili delež koristi od razkosanja delujočih podjetij svojih strank,« je povedal Krašovec in omenil navezo domnevne vplivne klike judežev iz Slovenije in Vatikana, ki je dosegla tudi objavo članka z naslovom Sveti bankrot v italijanskem tedniku LEspresso, ki naj bi v slovenski in tuji javnosti ustvaril lažno predstavo o premoženjskem položaju Zvonov. Na novinarsko vprašanje, ali je z judeži nemara mislil na sam vrh slovenske Katoliške cerkve in ljubljanske nadškofije, je med vrsticami prst uperil proti kardinalu Francu Rodetu (88), medtem ko je zatrdil, da ljubljanska nadškofija.

Dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona je, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo v tej zgodbi ni igrala nobene vloge.

Kraševec je za nevredneže označil tudi odgovorne odločevalce iz NLB in družbe Gratel, »ki so za bagatelo priposestvovali T-2«. Krašovec, pred časom pravnomočno oproščen vsakršne krivde za bančno luknjo in drugih kaznivih dejanj v povezavi s spornimi naložbami, pravi še, da je dolžnost vseh odgovornih oseb slovenskih organov pregona, da se zavzamejo za pravico, ki edina lahko premaga osebno in kolektivno zlo.

Na Domovini smo v preteklosti že pisali, da je bil T-2, ko so gradili optično omrežje, oviran od monopolista Telekoma, kasneje pa so proti njem dobili več deset milijonsko tožbo, a je sadove tožbe uživala družba Gratel in ne Gospodarstvo rast v lasti Mariborske nadškofije. Telekom Slovenije in T-2 sta namreč sklenila sodno poravnavo zaradi zlorabe prevladujočega položaja. T-2 je od Telekoma terjal plačilo 129,56 milijona evrov odškodnine, kolikšna je poravnava, pa nikoli ni bilo razkrito. Zvonova, ki sta jemala velike kredite za razne projekte, mediji so poročali tudi o sumljivih naložbah na hrvaških otokih, sta v gradnjo optičnega omrežja T-2 vložila več kot 250 milijonov evrov. Po nastopu svetovne gospodarske krize so upniki prijavili kar 1,8 milijard terjatev, saj banke niso želele reprogramirati kreditov. Kot dodaja Stankovič iz društva Mali delničarji, bi se Zvonova lahko rešila z dodatnim svežnjem 50 milijonov evrov posojila, saj so bile njune naložbe zdrave. Nekdanji ekonom Mariborske škofije Mirko Kraševec.

 

NLB

Datum skupščine: 
12.12.2022 - 13:00
Naslov: 
na naslovu CANKARJEV DOM, kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana ter kot elektronska skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev s pomočjo elektronskih sredstev preko spletnega portala https://skupscine.ixtlan.si/nlb.html (»elektronska skupščina«), z možnostjo registracije, ki omogoča dostop v digitalno okolje ob 12.00 uri.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Odločanje o uporabi bilančnega dobička za leto 2021. Glasovanje o Politiki prejemkov članov nadzornega sveta NLB d.d. in članov uprave NLB d.d. Poročilo o prenehanju mandata članicama Nadzornega sveta NLB d.d., predstavnicama delavcev.

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Medij: Delo  Avtorji: Karel Lipnik  Teme: mali delničarji Datum: Sreda , 12. januar 2022 Stran: 9

Dividende letos večinoma višje, donosi pa manjši

Ljubljanska borza Večina borznih družb letos načrtuje boljše poslovanje kot lani, a višje so že tudi cene delnic Potem ko seje osrednji indeks Ljubljanske borze lani povzpel za skoraj 40 odstotkov, bo letošnje leto, kot kaže, bolj negotovo, čeprav optimizem tudi v Ljubljani močno prevladuje. Vrednosti delnic prve borzne kotacije so po vseh kazalcih višje, kot so bile v tem času lani, to pa tudi pomeni, da se bodo vlagatelji bolj odzivali na uspeh poslovanja. Še vedno pa jih bodo privlačili dividendni donosi.

 

Z jutrišnjo oceno poslovanja Luke Koper bodo dobili prvi vpogled v lansko poslovanje slovenskih borznih družb in s tem tudi v delitev dobička. Konec januarja bo prvo oceno lanskega poslovanja razkrila še Krka.

Borzne družbe bodo sicer predloge izplačil dividend začele razkrivati marca.

Petrol bo sklic skupščine predvidoma objavil sredi marca. Pomemben dejavnik, ki bi lahko vplival na letošnjo rast tečajev, so tudi še vedno nizke obrestne mere in strah varčevalcev pred ležarinami. Še posebej v drugi polovici lanskega leta so začeli opazno naraščati prilivi v vzajemne sklade, kar tudi kaže, da slovenski varčevalci postopno bolj aktivno iščejo tudi bolj tvegane naložbe. To pa seveda pomeni tudi nakupe delnic slovenskih družb.

 

Višja vrednotenja

Ljubljanska borza je bila v zadnjih letih za vlagatelje zanimiva predvsem zaradi dividendnih donosov, ob razmeroma nizkem vrednotenju cen delnic. A kot že omenjeno, so vrednotenja letos opazno višja, to pa povečuje tveganja, če se poslovni načrti družb ne uresničijo. Med osmimi družbami prve borzne kotacije le še delnice NLB in Telekoma Slovenije kotirajo nižje od njihove knjigovodske vrednosti. Pri tem je treba opozoriti, da delnice bank skoraj povsod v evrskem območju kotirajo pod knjigovodskimi vrednostnimi. Za delnice Krke je treba odšteti že več kot 2,7-kratnik njihove knjigovodske vrednosti. Še vedno pa so njihovi tečaji dokaj zmerni, če jih merimo glede na dobiček na delnico. Še najdražje v tej primerjavi so delnice Krke, Telekoma Slovenije in Luke Koper, za katere je treba odšteti okoli 11-kratnik dobička na delnico, ustvarjenega v preteklih štirih četrtletjih. Seveda vlagatelji naložbene odločitve sprejemajo glede na pričakovano, torej letošnje poslovanje.

 

Pregled pa pokaže, da z izjemo Cinkarne Celje - ta po nekaj izjemnih letih pričakuje nekoliko nižjo dobičkonosnost - vse preostale družbe načrtujejo vsaj takšen dobiček kot lani. Največjo, okoli 50-odstotno rast dobička načrtuje Petrol, ki je v preteklih dveh letih občutil vpliv epidemije. Dividendni donosi še vedno privlačni Ob zdajšnjih tečajih delnic lahko vlagatelji pričakujejo od 3,5- do skoraj osemodstotni dividendni donos. Družbe bodo sicer predlog za izplačilo dividend razkrile spomladi, naša napoved temelji na preteklih izplačilih dobička in začrtani dividendni politiki, pri čemer smo za osnovo vzeli oceno lanskega poslovanja. Finančne družbe so imele v preteklih dveh letih omejitve pri izplačilu dividend, vseeno pa pri teh družbah ni pričakovati večjih presežkov. 

 

NLB je že ob koncu lanskega leta izplačala začrtano dividendo, potem ko sta Banka Slovenije in ECB odpravili omejitve izplačil. Glede na začrtano dividendno politiko bo tako največja slovenska banka letos postregla s približno pet evrov dividende na delnico, kar prinaša okoli šestodstotni dividendni donos.

 

Nekaj rezerve ima med finančnimi družbami mogoče Sava Re, ki je lani zaradi omejitev izplačala manj od začrtane dividendne politike. Druga največja zavarovalnica sicer delničarjem obljublja, da bo za dividende delila med 35 in 45 odstotki čistega dobička (ob upoštevanju stabilnosti poslovanja). Glede na lansko oceno poslovanja to pomeni vsaj 1,20 evra dividende na delnico.

 

Zavarovalnica Triglav ima v dividendni politiki zapisano, da bo za dividende delila najmanj polovico dobička. To bi pomenilo, da bo letos ponudila okoli 2,20 evra na delnico. Triglav sicer ni podal ocene čistega dobička, iz preostalih podatkov pa ga je mogoče približno izračunati. Dodajmo, da Triglav lani, kljub omejitvam, ni odstopil od politike izplačil. Veliko zanimanja bo tudi pri dividendi še za delnice Krke. Po oceni uprave je lanski dobiček presegel 300 milijonov evrov, kar obeta okoli 5,20 evra dividende oziroma 4,3-odstotni dividendni donos. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije, ki praviloma razdeli skoraj ves dobiček. Če bo tako tudi letos, bodo vlagatelji prejeli okoli 4,50 evra na delnico, kar je pri zdajšnji ceni okoli 7,7-odstotni dividendni donos

.Najnižji donos lahko pričakujejo delničarji Luke Koper. Če bo ta delila polovico dobička, tako kot v preteklih letih, bo dividenda znašala okoli 0,90 evra na delnico, kar pri zdajšnji ceni delnic obeta 3,5-odstotni dividendni donos.

Dividendni donosi bodo letos znašali od tri do osem odstotkov. Največji dividendni donos bodo, po naši oceni, prinesle delnice Telekoma Slovenije. NLB bo predvidoma izplačala okoli pet evrov dividende na delnico.  

 

Kako do rešitve za bančne razlaščence?

Slovenija je pred leti v okviru obsežne sanacije bank med drugim izvedla tudi izbris imetnikov podrejenih obveznic. Ustavno sodišče je že leta 2016 ugotovilo, da nekdanji imetniki obveznic v okviru izbrisa niso bili deležni ustreznega pravnega varstva - niso torej imeli možnosti pritožbe ali vložitve zahtevka za odškodnino. Podobno ugotovitev je minuli teden podalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Državni zbor je leta 2019 sicer sprejel zakon, ki je predvidel omenjeno pravno sredstvo, a trenutno je zakon v postopku ustavnosti pred ustavnim sodiščem.

Gostje oddaje so Monika Gregorčič (SMC), Jernej Pavlič (SAB) in Rajko Stanković (Društvo Mali delničarji Slovenije).

Ljubljana, 24.09.2021


Za ogled oddaje na tretjem programu RTV Slovenija kliknite na sliko ali tukaj.

NOVA LJUBLJANSKA BANKA

Nasprotna predloga SDH za člana v NS in VZMD za delitev bilančnega dobička si lahko ogledate TUKAJ, ki je objavljen na AJPESU dne 13.05.2021 objava 5086189.

 

Datum skupščine: 
14.06.2021 - 11:00
Naslov: 
na naslovu CANKARJEV DOM, kulturni in kongresni center, Prešernova cesta 10, Ljubljana ter kot elektronska skupščina brez fizične prisotnosti delničarjev s pomočjo elektronskih sredstev preko spletnega portala https://skupscine.ixtlan.si/nlb.html (»elektronska skupščina«), z možnostjo registracije, ki omogoča dostop v digitalno okolje ob 10.00 uri.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Predstavitev Letnega poročila NLB Skupine za 2020 (»Letno poročilo 2020«), Poročila Nadzornega sveta NLB d.d. o rezultatih preveritve Letnega poročila NLB Skupine za 2020 (»Poročilo Nadzornega sveta NLB d.d.«) in Informacije o prejemkih članov Uprave NLB d.d. in Nadzornega sveta NLB d.d. v letu 2020 (»Informacija o prejemkih«). Odločanje o uporabi bilančnega dobička za leto 2020 ter podelitev razrešnice Upravi NLB d.d. in Nadzornemu svetu NLB d.d. Obravnava Poročila Notranje revizije za leto 2020 ter mnenja Nadzornega sveta NLB d.d. Spremembe in dopolnitve Statuta Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana. Izvolitev člana Nadzornega sveta NLB d.d. Poročilo o imenovanju in prenehanju mandata članov Nadzornega sveta NLB d.d., ki so predstavniki delavcev. : Poročilo Uprave NLB d.d. za Skupščino delničarjev NLB d.d. o razlogih in namenu pridobitve, skupnem številu, najmanjšem emisijskem znesku in deležu pridobljenih delnic ter o vrednosti pridobljenih delnic NLB d.d.

DELAVSKA HRANILNICA

Datum skupščine: 
10.06.2021 - 10:00
Naslov: 
v Marmorni dvorani na Gospodarskem razstavišču, na naslovu Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Seznanitev skupščine z Letnim poročilom o poslovanju hranilnice za poslovno leto 2020, s Poročilom nadzornega sveta o delu nadzornega sveta in o preveritvi ter sprejemu Letnega poročila hranilnice za poslovno leto 2020 ter z višino prejemkov članov organov vodenja in nadzora. Seznanitev skupščine s Poročilom o notranjem revidiranju službe notranjega revidiranja v letu 2020 s pozitivnim mnenjem nadzornega sveta. . Predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2020, s predlogom razrešnice upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2020. Imenovanje revizorja za poslovna leta 2021, 2022, 2023 in 2024. . Predlog nagrade članom nadzornega sveta za opravljeno delo v letu 2020. . Izvolitev člana nadzornega sveta Delavske hranilnice d.d. Ljubljana. Spremembe in dopolnitve Statuta Delavske hranilnice d.d. Ljubljana v členih 15., 18., 24., 28. in 40. Določitev plačil članom nadzornega sveta. Poročilo uprave Delavske hranilnice d.d. Ljubljana o razlogih za izključitev prednostne pravice delničarjev.

Društvo MDS pozdravlja možnost izvensodne poravnave v primeru bančnih izbrisov

Danes je Banka Slovenije predstavila morebitne rešitve problema bančne sanacije. Kot eno izmed možnosti je bila omenjena tudi izvensodna poravnava, ki jo v Društvu Mali delničarji Slovenije (Društvo MDS) že od vsega začetka ponujamo kot edino racionalno rešitev. Ob tem bo moral Državni zbor Republike Slovenije (DZ RS) spremeniti zakon, ki je še vedno na ustavnem sodišču in dopustiti možnost poravnave, saj ta sedaj v tem zakonu ni predvidena. Dodatno bi moral DZ RS kot plačnika obveznosti poravnave določiti Republiko Slovenijo namesto Banke Slovenije.

 

Ljubljana, 05. maj 2021

Za ogled TV prispevka novinarke Vesne Zadravec z dne 05. maj 2021 iz oddaje TV Dnevnik RTV SLO1 ob 19.00 pritisnite na sliko ali TUKAJ.

 

Preliminarna opredelitev Društva MDS do »Predlogov pravnih rešitev« Banke Slovenije glede bančnih izbrisov:

Po proučitvi »predlogov pravnih rešitev odprtih vprašanj po bančni sanaciji leta 2013« (pri čemer takoj opozarjamo, da je bila sporna sanacija glede »Banke Celje d.d.« izvedena šele konec leta 2014) v splošnem ugotavljamo, da se je potrdilo, da angažiranje pravnih »izvedencev« praviloma privede do več in ne do manj odprtih vprašanj.

Ne glede na navedeno pa pozdravljamo kritično distanco, ki so jo pravni strokovnjaki, angažirani s strani Banke Slovenije, vzpostavili do zakonskih rešitev ZPSVIKOB, ki so jih prejšnje zasedbe Ministrstva za finance oblikovale s ciljem čim daljšega zavlačevanja zadeve in s ciljem zvračanja odgovornosti izključno na Banko Slovenije, čeprav je vseh koristi od neupravičenega izbrisa bila deležna Republika Slovenija in ne Banka Slovenije.

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da narava nadomestila za izbrisane delničarje in obvezničarje slovenskih bank ni in ne more biti odškodninska, temveč mora biti kondikcijska, kot je to tudi sledilo tudi iz prvotnega 350.a člena ZBan-1 (ne pa iz poznejšega ZPSVIKOB).

Podpiramo temeljno stališče pravnih strokovnjakov, angažiranih s strani Banke Slovenije, da ZPSVIKOB ne rešuje oz. neustrezno rešuje številna procesna vprašanja glede uveljavljanja zahtevkov razlaščenih imetnikov, še posebej pa, da onemogoča izvensodna prizadevanja za sporazumno in mirno rešitev zadeve.

Glede na navedeno pozivamo Banko Slovenije, da nadaljuje po začrtani poti, s tem da:

  1. V nadaljnje iskanje oblike konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov pritegne tudi kvalificirane predstavnike razlaščenih vlagateljev,
  2. V nadaljnje oblikovanje vsebine konkretizirane pravne rešitve na temelju danes predstavljenih predlogov poleg obstoječih pravnih strokovnjakov vključi tudi določbe BRRD glede naknadnega dokončnega vrednotenja kreditnih institucij (36. člen BRRD).

V Društvu MDS pozivamo poslance DZ RS in Vlado RS, da tokrat strnejo vrste in pozabijo na politično pripadnost ter po več kot 8 letih neučinkovitega sodnega varstva ponudijo možnost poravnave tistim delničarjem, ki si to želijo, seveda pa odstotek poravnave ne sme biti nižji kot 75-100 % zadnje revidirane knjigovodske vrednosti delnice pred izvedenim izbrisom.

Upamo tudi, da bo morebitna poravnalna shema enostavna in bo omogočala imetniku, da morda neposredno pri svoji banki, kjer ima odprt transakcijski računi, izrazi svojo voljo s podpisom predpisanega obrazca in s tem bi bila izvensodna poravnava sklenjena.

Deželna banka Slovenije

Razširitev dnevnega reda objavljeno na AJPESU dne 04.05.2021 objava 5077255 si lahko ogledate TUKAJ.

Datum skupščine: 
28.05.2021 - 09:00
Naslov: 
v hotelu City, Dalmatinova 15, Ljubljana, konferenčni center, vhod iz Dalmatinove – glavni vhod.
Status: 
arhivirana
Opombe: 
Poročilo nadzornega sveta o delu ter o preveritvi in potrditvi Letnega poročila Skupine Deželna banka Slovenije za leto 2020, stališče nadzornega sveta k Poročilu pooblaščenega revizorja za poslovno leto 2020, predlog uporabe bilančnega dobička za poslovno leto 2020 ter predlog razrešnice upravi in nadzornemu svetu banke za poslovno leto 2020. Letno poročilo o notranjem revidiranju za leto 2020 z mnenjem nadzornega sveta, Poročilo o transakcijah z lastnimi delnicami od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020. Spremembe in dopolnitve Statuta Deželne banke Slovenije d. d. Razširitev dnevnega reda: Presoja utemeljenosti in potrebnosti izvedbe revizije zaradi preveritve vodenja posameznih poslov družbe, ki so bile izglasovane pod točko 9,10 in 1 dnevnega reda 36. redne skupščine DBS d.d. z dne 31.05.2019.
Syndicate content

portalov

Production by Sapiens, d.o.o.
Hosting by Sapiens, d.o.o.