vecer.si – gospodarstvo | Društvo Mali delničarji Slovenije

Analiza stroškov borznih hiš Društva MDS

Trgovalni račun

 

© 2009 – 2016 Društvo Mali delničarji Slovenije – Small Shareholders’ Association of Slovenia, Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana

Društvo je vpisano v register društev pri UE Ljubljana. Matična: 4009908, ID za DDV: SI 94018154, TRR odprt pri DBS, d.d: SI56 1910 0001 0204 066. Pravno obvestilo.

Tel: +386 1 433 4000, +386 1 433 5000, GSM: +386 41 633 330 ali +386 31 787 282, Fax: +386 59 923 165, E-mail: [email protected]. Prijava. 

vecer.si – gospodarstvo

Zakonodaja

Novice Društva MDS

Uporabne povezave

Seonet Obvestila

Mediji o malih delničarjih

Skupščine delniških družb

KDD Obvestila

Poslovne novice domačih časopisov in spletnih

portalov

Tuje novice iz regije

51 krat Borštnikovo srečanje

V Hongkongu poginil najstarejši veliki panda v ujetništvu

Iraška vojska sprožila ofenzivo za osvoboditev Mosula

BS-fusnota: Slovensko gledališče je dobro

Oboji veseli zaplesali

Razigrane vijolice, anemični zmaji

Presegli so pričakovanja

Na derbiju lažje kot pred 200 gledalci

Šampion za v anale

Na derbi želijo čim prej pozabiti

Rogaška ubranila štajersko čast

Vikingi so pazili, da jih Maribor ne prevzame

Angleška ofenziva

Mariborčani še znajo igrati

Na Triglav prvi stopili Ankaranci

Celjani z novo ničlo

Debitanta sta si razdelila točki

Neki drugi časi

Kako upravičiti abortus

Tek bi moral biti razbremenitev

Dnevnik TV SLO1 ob 19.00 – Za koliko bo vlada prelomila obljubo o prodaji NLB-ja?
Točka preloma: Kam in kako s certifikatskimi delnicami?
Stroški trgovalnega računa – VSE NA ENEM MESTU
Prispevek iz RTV Slovenija: Smo res preplačali sanacijo bank?
Na dnevnem redu Ustavnega sodišča tudi Pobuda za oceno ustavnosti ZBan-1L – Razkrivamo zavajanja Jasne Iskra na seji Odbora za finance in monetarno politiko
KOVINOPLASTIKA LOŽ industrija kovinskih in plastičnih izdelkov d.d. 18.10.2016 – 16:00
ZALOŽBA OBZORJA družba za založništvo, trgovino in storitve d.d. 19.10.2016 – 12:00
ETI Elektroelement d.d. 20.10.2016 – 12:00
SGP KOGRAD-IGEM DRAVOGRAD proizvodnja, trgovina in storitve d.d. 28.10.2016 – 11:00

Damjan TeršekSimon ŠabederDarka Milaniča Luka ElsnerMarko ŠulerAleks PihlerMarc MarquezValentino RossiMiha ZajcDarko MilaničDarijan MatićRok KronaveterJakši VulićuAleš PipanTomaž FartekAsgard ElvarssenTudi nasprotniki spoštovanja vredni tekmovalciSimon NybergBlagajne so polneKlemen BedenikBachmann: Praggnanandhaa, Man 2016 Andraž VelkavrhBranko TamšeŽiga MlakarBojan ŠpehonjaJanez ŽilnikDenis HalilovićMiran Srebrnič(šr)Začniva s številkami, statistikami. Imate kot strokovnjak vpogled, koliko Slovencev teče oziroma kolikšen je delež populacije, ki teče?Ob bok Skandinavcem?Te visoke deleže smo dosegli v zadnjem desetletju, ko se je rekreativni tek silovito razmahnil.Če gre za prenos trendov z zahoda, v bistvu pomeni, da smo Slovenci tudi pri množičnem teku zamudniki?Sodite v krog začetnikov promocije rekreativnega teka pri nas. Se je v tem dobrem desetletju povečala kvaliteta znanja o teku? Smo v tem obdobju Slovenci spoznali bistvo teka ali smo zgolj dosegli masovnost?Pred nekaj leti ste v kolumni zapisali, naj tekači ne nasedajo tekaškim trenerjem, ki so šarlatani. Verjetno želite dobronamerno posvariti, da je v hitro rastoči panogi tekaških trenerjev tudi veliko plev?Številni, ki vstopajo v svet teka, si kar za začetek postavijo zelo visoke cilje, na primer preteči maraton. Tega kot izkušen trener gotovo ne bi priporočili, pri teku je namreč bistvena postopnost.Glede na to, da je rekreativni tek postal tako masoven, je mogoče v tej aktivnosti vse bolj opaziti eskapizem za najrazličnejše težave? Prevzema masovni tek tudi terapevtsko funkcijo? Bistvo rekreacijskega teka je tudi pod pritiskom zelo močne komercializacije. Elitni kenijski tekači, ki so milijonarji, živijo sila skromno, trenirajo pa zelo trdo. Po drugi stani na masovnih maratonih vidimo rekreativne tekače oblečene po zadnji modi, z zadnjim modelom tekaških copatov, merilnikom srčnega utripa in vsemi (ne)mogočimi pripomočki. Razkorak med elitnimi tekači in bahavimi rekreativci je v oči bijoč. Se je komercializacija teka že izrodila?Osnovno poslanstvo teka se v današnjem svetu torej izrojeva?S knjigo Dve uri britanskega novinarja Eda Caesarja je oživela razprava, kdaj bo v maratonskem teku na 42 kilometrov padla magična meja dveh ur. Kaj menite, kdaj bo presežena ta mitična atletska meja? Množice navadnih tekačev si niti ne predstavljajo, kako izjemno hitro je treba teči za tak rezultat. Povprečen rekreativec tega izjemnega tempa, 2 minuti in 50 sekund na kilometer, ne zmore niti na razdalji pol kilometra.URL:Updated:9 hours 47 min10 hours 47 min12 hours 7 min20 hours 32 minNa vprašanja kolegov novinarjev, kakšno se mi je v pretekli sezoni zdelo slovensko gledališče, sem v zadnjih dnevih odgovarjala: “Zanimivo.” No, rekla sem “vzdržljivo in zanimivo”. Z vzdržljivostjo sem mislila stabilno kondicijo, takšno dolgoprogaško, ki ji, vsaj za zdaj in vsaj v totalnem planu, niso prišle do živega ne slabe, vedno slabše produkcijske razmere, in tudi ne ponekod slaba umetniška vodstva.

Z zanimivostjo sem res mislila zanimivost, ni šlo za evfemizem. Slovensko gledališče je pestro, vseh žanrov in estetik, vseh tem in odnosov do njih. Slovensko gledališče je – kadar je v najboljši formi, in to v klasičnih dramskih hišah enako kot na neinstitucionalnih scenah – nezaprašeno, moderno, živo.

Ampak zdaj, ko sem šla s strahom pogledat dve predstavi v tekmovalnem programu* in sta se mi zdeli še vedno in znova odlični, in nocoj, ko sem ravno videla eno presenetljivo predstavo iz te sezone (nekako se mi zdi, da ni korektno, da bi sproti izrekala sodbe, zato je ne bom imenovala, lahko pa rečem, da je ena tistih predstav, ko na koncu raje ne bi ploskal in gledal poklonov igralcev, ampak bi šel tiho, po možnosti brez močnih luči, iz dvorane), se mi zdi ravno pravi trenutek, da brez zadržkov, varnih distanc in rezerve rečem tudi: slovensko gledališče je dobro.

V tem obdobju ogledovanja in izbiranja predstav sem kdaj pa kdaj slišala tole argumentacijo: med stotimi predstavami pa ja mora biti deset ali petnajst res dobrih. Res jih je toliko. (Saj mi ni treba poudarjati, da je to pač subjektivno mnenje?) Še nekaj več, le da se je treba zaradi formata festivala pri tej cifri ustaviti. In čeprav se 20 odstotkov (ali morda četrtina) pač sliši malo, je ogromno. Vem, da je primerjava različnih umetnosti skozi razmerje med kvantiteto in kvaliteto že v osnovi zgrešena in nemogoča. Pa si bom vseeno privoščila eno nekorektno vzporednico: ne spomnim se, da bi bila imela kdaj ta privilegij, da bi med približno enako številčno bero enega leta našla dvajset knjig, ki bi se mi zdele tako zelo dobre. Vesela bom, če mi bo kdo dokazal, da nimam prav, kar se literature tiče. Ali imamo res toliko dobrega teatra, pa lahko do naslednje nedelje v koncentrirani obliki preverjate na 51. Festivalu Borštnikovo srečanje.

* Za te nelagodne občutke si je mogoče izmisliti nekaj objektivnih razlogov, človek na primer res ne ve, kako bo neka predstava funkcionirala v drugem prostoru, čisto scenografsko in mizanscensko gledano, pa tudi ne, kako jo bo sprejel morda drugi tip publike; ne ve niti, vsaj za par predstav, ali so sploh imeli resne obnoitvene vaje, ker jih že dolgo ni bilo na sporedu; ampak 21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min21 hours 47 min
Več
morehttp://www.vecer.com
Več
moremoremoremoremoremoremoremoremoremoremoremoremoremoremoremoremoreProduction by Sapiens, d.o.o.Hosting by Sapiens, d.o.o. ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago ago